Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na BSF: Vse je odvisno od moči demokracije
Bled – Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob ob ponedeljkovem odprtju BSF opozorila, da se v Ukrajini bije tudi boj za demokracijo in izrazila polno podporo tej državi. K temu je preko videopovezave pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Naslov letošnjega BSF je po besedah von der Leynove v celoti povzel najpomembnejše vprašanje našega časa: ali bo vladavina moči zamenjala moč pravil. Vse je odvisno od moči demokracije, naših sposobnosti za ohranitev temeljnih načel, je menila. Ruski predsednik Vladimir Putin ne sme zmagati vojne v Ukrajini, če želimo ohraniti temeljna načela, kot sta pravica do samoodločbe in nedotakljivost meja, je dejala in zatrdila, da bo EU podpirala Ukrajino, dokler bo treba.
“To delamo tudi zato, da bi Rusiji in svetu pokazali, da ima kršenje mednarodno sprejetih pravil visoko ceno,” je poudarila von der Leyen.
Med uvodnimi govorci je bil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je opozoril pred novimi delitvami v Evropi zaradi vojne v Ukrajini. Menil je, da bi morala EU storiti več, da pridobi Zahodni Balkan na svojo stran, Srbijo pa je pozval k aktivnejšemu približevanju EU. Premier Robert Golob je izpostavil predvsem vprašanje energetske krize. Zunanja ministrica Tanja Fajon je dejala, da forum poteka težkih časih za Evropo in svet ter poudarila pomen enotnosti in solidarnosti pri odzivanju na skupne izzive. (29. avgust)
Von der Leynova na Bledu napovedala strukturno reformo trga elektrike
Bled – Evropska komisija zaradi naraščajočih cen elektrike pripravlja tako izreden poseg na trg elektrike kot strukturno reformo trga, je v nagovoru na BSF v ponedeljek povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med načeli novega evropskega strateškega razmišljanja je po njenih besedah tudi nevtralizacija ruskih zmogljivosti za izsiljevanje in okrepitev lastnih zmogljivosti za ukrepanje, kar je potrebno za ohranitev na pravilih temelječega reda skozi čas.
To pomeni predvsem odpravo odvisnosti od “umazanih ruskih fosilnih goriv”, je pojasnila von der Leyen. To EU po njenih besedah že počne, a to je le prvi korak. Cene električne energije naraščajo, trenutna zasnova delovanja trga ne ustreza več svojemu namenu, je ugotavljala predsednica Evropske komisije, zato je napovedala izredni poseg na trg elektrike in njegovo strukturno reformo.
“Potrebujemo nov tržni model za elektriko, ki resnično deluje in bo znova vzpostavil ravnovesje,” je dejala von der Leyen.
Pozivi k skupnemu ukrepanju na evropski ravni v luči naraščajočih cen elektrike so namreč vse glasnejši. Da mora Evropska komisija zelo odločno in hitro poseči na energetske trge, se je zavzel tudi premier Robert Golob, ki jo o tem na dvostranskem srečanju govoril tudi s predsednico komisije. Slovenija pri iskanju rešitev na področju energetike lahko po Golobovih besedah ogromno prispeva in bo to tudi storila.
“Gre za rešitve, kako zavarovati energetski sektor in energetska podjetja Evrope pred špekulantskimi napadi, ki se dogajajo v zadnjem tednu,” je dejal premier Golob.
O razmerah na trgu elektrike in skupnem ukrepanju bodo na izrednem zasedanju 9. septembra razpravljali tudi ministri članic EU, pristojni za energetiko. (29. avgust)
BSF: EU za Zahodni Balkan ne potrebuje nove širitvene strategije
Bled – EU ne potrebuje nove širitvene strategije za Zahodni Balkan, treba pa je implementirati obstoječo, je na panelu, namenjenem širitvi EU na Zahodni Balkan, ki je potekal v okviru BSF, dejal predstavnik EU za dialog med Srbijo in Kosovom Miroslav Lajčak. Kot je zatrdil, je EU na novo širitev pripravljena.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je dejal, da mora EU narediti vse za pospešitev integracije držav Zahodnega Balkana. Alternative evropski integraciji držav Zahodnega Balkana ni, vendar pa ne potrebujemo dveh vzporednih širitev z državami Zahodnega Balkana oziroma Balkana dveh hitrosti, pa je dejal ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar. Ocenil je tudi, da bi morale vse vlade držav Zahodnega Balkana pri približevanju evropskim integracijam narediti domačo nalogo, v BiH pa je vsem trem glavnim strankam pri tem spodletelo.
Ob vojni v Ukrajini, gospodarski in prehranski krizi se možnosti, da bi BiH dobila status kandidatke, po besedah zunanje ministrice BiH Bisere Turković zmanjšujejo. Izpostavila je vprašanje, ali je EU res pripravljena pomagati BiH na njeni poti v EU, ali pa je to le del politične igre, kot to vidijo mnogi v BiH. Zunanji minister Severne Makedonije Bujar Osmani pa je menil, da je EU z julijskim začetkom pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo v zadnjem trenutku ohranila verodostojnost. (30. avgust)
Zunanja ministrica Fajon pozdravila soglasje o vizumski politiki EU do Rusije
Praga – Zunanja ministrica Tanja Fajon je po koncu zasedanja zunanjih ministrov EU pozdravila dogovor o zamrznitvi sporazuma z Rusijo o poenostavljenem izdajanju vizumov ruskim državljanom. S tem so po njenih besedah sprejeli ukrep, ki “jasno govori o naši odločnosti, da obsodimo nesprejemljivo rusko agresijo”, so sporočili z zunanjega ministrstva.
“S tem želimo dati jasen signal ruski javnosti, da obstaja pomembna razlika med navadnimi državljani in tistimi, ki podpirajo rusko agresijo,” je povedala ministrica Fajon. “Današnja odločitev pomeni bistveno zmanjšanje števila EU vizumov za ruske državljane,” je dodala.
Fajon je dejala, da bodo lahko na primer študenti in novinarji še vedno hitro pridobili vizume, če bodo tako odločile države članice. Enako velja za posameznike, ki bodo resno ogroženi zaradi ruskega režima. (31. avgust)
Slovenija po besedah notranje ministrice Bobnar absolutno podpira vstop Hrvaške v schengen
Obrežje – Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je na ponedeljkovem srečanju s hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem poudarila, da Slovenija absolutno podpira vstop Hrvaške v schengenski prostor. “Ob tem pa seveda pričakujemo, da hrvaški kolegi v popolnosti izvajajo nadzor na zunanji meji in izpolnijo vse ostale naloge, ki izvirajo iz schengenskega pravnega reda,” je dejala.
Po oceni Božinovića je vstop v interesu obeh držav. Hrvaški notranji minister je izpostavil, da bo ukinitev nadzora na meji med državama bistveno olajšala potovanja in življenje vsem. V pogovorih so se posvetili tudi pripravi sporazuma o sodelovanju obeh policij, ki je po besedah Bobnarjeve “bistven in zelo pomemben za obdobje”, ko bo Hrvaška članica schengna.
Druga osrednja tema srečanja so bile migracije. Sogovornika sta ugotovila, da tako Hrvaška kot Slovenija letos beležita povečano število ilegalnih prehodov meje glede na leti 2020 in 2021. Po besedah Bobnarjeve ugotavljajo predvsem znaten porast migrantov iz Indije, Burundija in Kube. “Ti zakonito prihajajo na območje Balkana, potem pa nezakonito prestopajo naše državne meje, kar je zagotovo pojav, ki zahtevo razpravo in ukrepanje tudi na ravni EU,” je dejala Bobnar. (29. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.