go to the original language article
Po 26 letih pogajanj so morale države EU decembra še enkrat priznati, da so še vedno notranje neenotne glede sklenitve trgovinskega sporazuma z južnoameriškimi državami Mercosur.
Vendar pa je zdaj morda na poti preboj.
V sredo je minister za prehrano, kmetijstvo in ribištvo, Jacob Jensen (V), v Bruslju.
Tu bo razpravljal o trgovinskem sporazumu in obsežnih kmetijskih protestih pred božičem.
“Danska stran močno pritiska, da bi bil trgovinski sporazum z državami Mercosur odobren v bližnji prihodnosti,” pravi Jacob Jensen.
V zaključni fazi pa je prišlo do silovitih protestov kmetov v nekaterih državah EU.
Decembra so kmetje na primer blokirali Bruselj s traktorji in že zgodaj zjutraj sprožali močne petarde.
To je moralo prebuditi več evropskih voditeljev držav in vlad, ki so prispeli na decembrski vrh EU v belgijsko prestolnico, kjer pa niso sprejeli nobene odločitve.
Zdaj pa obstaja previdno upanje, da bi lahko države EU ta teden dosegle soglasje.
Države Mercosur so Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, združene v regionalnem trgovinskem bloku Mercosur.
Če bo uspelo skleniti trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem, bo to ustvarilo skupni trg s 700 milijoni potrošnikov.
To bo v veliko korist državam z učinkovitim kmetijstvom, kot je Danska.
V drugih državah EU, kot sta Francija in Poljska, pa obstaja zaskrbljenost, da bo kmetijstvo izpostavljeno konkurenci iz Južne Amerike.
Jacob Jensen pa upa, da bo Evropska komisija z novim predlogom lahko pomirila predvsem Italijo, ki ima zaradi posebnih pravil EU o kvalificirani večini odločilen glas.
“Tisto, kar poskuša predstaviti Evropska komisija, niso dodatna sredstva za kmetijstvo, temveč predčasno izplačilo sredstev. Namesto da bi kmetijstvo dobilo denar šele leta 2033, naj bi bil prestavljen na leto 2028.”
“Upa se, da bo to nekatere skeptične države, kot je na primer Italija, spodbudilo k odobritvi sporazuma,” pravi Jacob Jensen.
Če se to zgodi, bo lahko predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, morda že prihodnji teden odpotovala v Paragvaj in podpisala sporazum.
Namen je bil, da bi to potovanje opravila 20. decembra.
Vendar je bila na koncu prav Italija tista, ki je podprla željo Francije in Poljske, da se sporazum odloži, da bi se izpogajalo več pomoči za kmetijstvo.
Če Italija sporazum podpre, naj ne bi bilo več dovolj držav proti sporazumu, da bi ga lahko ustavile. Tudi če Francija in Poljska vztrajata pri svojem ne.
Jacob Jensen še naprej natančno preučuje predlog Evropske komisije o predčasnem izplačilu kmetijskih sredstev. A na prvi pogled Danska lahko prižge zeleno luč:
“Danska stran razprave o predčasnem izplačilu sredstev ne vidi kot odločilne. Veliko pomembneje je, kako vlagamo denar. Da ga pametno vlagamo v nove tehnologije in inovacije ter poenostavimo naša pravila,” pravi Jacob Jensen.
Hkrati bo trgovinski sporazum velika prednost za Dansko, meni kmetijski minister.
“EU je imela leta 2024 trgovinski presežek na področju prehrane v višini več kot 60 milijard evrov. Tako imata tako EU kot Danska ogromen interes za sklenitev sporazumov o prosti trgovini z okoliškimi regijami in državami. Še posebej v času, ko drugi postavljajo carinske zidove in ko vlada geopolitično nemirno obdobje,” pravi Jacob Jensen, ne da bi neposredno omenil ZDA in predsednika države, Donald Trump.
V petek tega tedna naj bi stalni predstavniki držav EU razjasnili, ali zdaj obstaja kvalificirana večina za sklenitev sporazuma.