EU prispeva približno 90 % zunanjega financiranja v Bolgariji, navaja raziskava IPI

SOFIJA – Evropska unija (EU) prispeva približno 90 odstotkov zunanjega financiranja v Bolgariji, ugotavlja raziskava o nepovratni tuji pomoči v državi od prehoda dalje, ki jo je pripravil Inštitut za tržno gospodarstvo (IPI). Raziskava je bila predstavljena v Hiši Evrope v Sofiji.

Analiza IPI temelji na različnih javno dostopnih virih, obravnava zunanjo pomoč za Bolgarijo, brez vključenega nacionalnega sofinanciranja, in ne trdi, da ocenjuje učinkovitost uporabe plačil, je povedal glavni ekonomist IPI Лъчезар Богданов. Podatki kažejo, da se zunanja podpora povečuje po našem pristopu k EU, kar je povezano tudi z rastjo gospodarstva države. 

Od leta 1989 do konca leta 2024 Bolgarija prejme (po konservativnih ocenah) približno 70 milijard levov, po predhodnih ocenah pa samo za leto 2025 dodatnih med šest in sedem milijard levov, je povedal Богданов. V zadnjem desetletju to predstavlja približno 3 odstotke povprečnega letnega bruto domačega proizvoda. Po pristopu k EU to financiranje prispeva približno 7 odstotkov prihodkov v konsolidiranem proračunu. 

Podatki kažejo tudi cikličnost pri upravljanju sredstev iz proračuna EU – v zadnjem letu, v katerem jih je mogoče porabiti, se pojavljajo vrhovi, ki jih je Богданов komentiral kot šibkost bolgarske vlade, uprave in občin pri upravljanju sredstev, saj bi bilo po njegovih besedah bolj logično, da bi imeli enakomerno črpanje sredstev.

Po podatkih največji delež – več kot 30 odstotkov oziroma skoraj tretjina nepovratnega financiranja gre v kmetijstvo. Богданов je povedal, da je pomembno, da si predstavljamo 30 odstotkov od 70 milijard levov za to obdobje, in dodal, da gre za obsežno naložbo v bolgarsko kmetijstvo in da bi si moral vsak analitik in bolgarski davkoplačevalec zastaviti vprašanje, v kolikšni meri to prispeva k učinkovitejšemu kmetijstvu v državi. 

Med 10 % in 15 odstotkov sredstev je namenjenih prometni infrastrukturi, komunalni ureditvi in podeželskim območjem, okolju, konkurenčnosti in inovacijam, skoraj 10 odstotkov pa človeškim virom. Videti je, da so bila vsa področja družbeno-gospodarskega življenja podprta z nepovratnim zunanjim financiranjem. Sredstva so v praksi dosegla skoraj povsod, je komentiral Богданов. 

Analiza IPI obravnava tudi druge vire financiranja v Bolgariji – programe po finančnem mehanizmu Evropskega gospodarskega prostora (Norveška, Islandija, Lihtenštajn), pri čemer so sredstva za programsko obdobje 2014–2021 dosegla 222 milijonov levov. Največ virov je usmerjenih v program za zmanjševanje revščine in regionalni razvoj ter v program za pravosodje – po več kot 50 milijonov levov. Podpora civilni družbi v Bolgariji se izvaja prek vzpostavljenih programov za nevladne organizacije – približno 7 odstotkov celotnega načrtovanega proračuna za obdobje 2014–2021, ugotavlja analiza. 

Vesela sem, da je EU s svojo solidarnostjo tisti, ki je največ prispeval k razvoju Bolgarije v obdobju od devetdesetih let do danes, je povedala vodja Predstavništva EK v državi Йорданка Чобанова. Dodala je, da gre za vir, ki prihaja od vseh davkoplačevalcev, njegova dodana vrednost pa je v konkretnih projektih, ki se izvajajo, v izvedenih ali pa v zamujenih koristih. (15. december)