go to the original language article
Evropska komisija je včeraj, v torek, predlagala vzpostavitev skupnega evropskega sistema za vračanje nezakonitih migrantov s hitrejšimi, enostavnejšimi in učinkovitejšimi postopki po vsej EU.
Novi pravni okvir za vračanje, ki ga je Evropski svet zahteval oktobra 2024, je ključni element za dopolnitev Pakta o migracijah in azilu, ki je bil sprejet maja 2024 in bo začel veljati sredi leta 2026, in ki določa celovit pristop k migracijam ter hitrejšemu in učinkovitejšemu obravnavanju azilnih prošenj.
Stopnje vračanja po celotni EU trenutno znašajo le 20%. “Le eden od petih zapusti EU, in to ni sprejemljivo. Naše družbe tega ne bodo prenašale,” je poudaril komisar za notranje zadeve in migracije, Magnus Brunner, ki je zakonodajni predlog Komisije označil kot “prelomno točko”. “Postavljamo naš evropski dom v red,” je zagotovil M. Brunner, in dodal: “Z novim evropskim sistemom vračanja bomo zagotovili, da bodo osebe, ki nimajo pravice do bivanja v EU, resnično vračane. Tako bo močno okrepljeno zaupanje v naš skupni evropski azilni in migracijski sistem.”
Da bi stopila v veljavo, mora predlog Komisije potrditi Evropski parlament in države članice EU. Komisar Brunner je izjavil, da upa na njeno potrditev “kakor hitro je mogoče”, čeprav gre za zelo občutljivo politično in pravno vprašanje, ki deli države članice.
Po navedbah Komisije bodo nova pravila državam članicam dala potrebna orodja, da bodo vračanja učinkovitejša ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic.
Nova skupna pravila vključujejo:
– Evropski sistem v obliki uredbe, ki vključuje skupne postopke za izdajo odločb o vračanju in vzpostavitev evropskega naloga za vračanje, ki ga izdajajo države članice. 27 različnih sistemov, ki danes veljajo, pomeni razdrobljenost na ravni Unije, opaža Komisija.
Zahvaljujoč medsebojnemu priznavanju odločitev o vračanju bo lahko država članica neposredno priznala in izvršila odločbo o vračanju, ki jo je izdala druga država članica, ne da bi bilo treba sprožiti nov postopek. Do 1. julija 2027, leto po začetku izvajanja pakta o migracijah in azilu, bo Komisija preverila, ali so države članice uvedle ustrezne ureditve za učinkovito izvrševanje evropskih nalogov za vračanje, in izdala izvršilno odločbo, ki bo zavezujočo uredbo za priznanje in izvršitev odločbe o vračanju, ki jo je izdala druga država članica.
– Jasna pravila za prisilno vračanje in vzporedno zagotavljanje spodbud za prostovoljno vračanje: prisilna vračanja bodo obvezna, kadar oseba, ki nezakonito prebiva v EU, ne sodeluje, pribeži v drugo državo članico, ne zapusti EU v določenem roku za prostovoljni odhod ali predstavlja grožnjo za varnost. Ta pristop nudi spodbude za prostovoljno vračanje v določenih rokih za odhod iz EU.
– Strožje obveznosti vrnjenih oseb, ki jih dopolnjujejo jasna zagotovila: izrecne obveznosti sodelovanja z nacionalnimi organi skozi celoten postopek vračanja. Ti ukrepi so dopolnjeni z jasnimi posledicami v primeru nesodelovanja, kot je zmanjšanje ali zavrnitev dodelitve nadomestil ali zaplemba potovalnih dokumentov. Hkrati bodo okrepljeni motivi sodelovanja, vključno s podporo za prostovoljno vračanje.
– Močna zagotovila skozi celoten postopek vračanja: vsi ukrepi, povezani z vračanji, morajo biti izvedeni s popolnim spoštovanjem temeljnih in mednarodnih standardov človekovih pravic. To je zagotovljeno skozi jasne postopke, kot je pravica do pritožbe, podpora ranljivim osebam, močne zaščite za mladoletnike in družine ter upoštevanje načela nevračanja.
– Strožja pravila za omejevanje zlorab in reševanje vprašanja bega: države članice bodo imele okrepljena pravila za sledenje vrnjenih oseb, kot je možnost zahtevati finančno jamstvo, redno poročanje ali obveznost vrnjenih oseb, da bivajo na kraju, kot določijo nacionalni organi. Nove določbe določajo jasne pogoje za pridržanje, če obstaja begosumnost, pa tudi alternativne možnosti namesto pridržanja. Pridržanje lahko traja do 24 mesecev, namesto današnjih 18 mesecev. Poleg tega odločbe o začasni ustavitvi vračanj ne bodo več samodejne, razen če so izpolnjeni pogoji za nevračanje.
– Posebna pravila za osebe, ki predstavljajo varnostno grožnjo: države članice morajo pravočasno preveriti, ali oseba predstavlja varnostno grožnjo. Ko so take osebe identificirane, zanje veljajo stroga pravila, kot je obvezno prisilno vračanje, podaljšana prepoved vstopa in ločeni prostori za pridržanje. Pridržanje se lahko podaljša preko običajnega roka 24 mesecev z sodnim nalogom.
– Ponovna sprejem kot del postopka vračanja: za premostitev vrzeli med odločbo o vračanju in vračanjem v tretjo državo nova pravila vzpostavljajo skupni postopek, da se zagotovi sistematično sledenje odločbi o vračanju z zahtevo za sprejem. Prav tako omogočajo prenos podatkov v tretje države za namen ponovnega sprejema.
– Centri za vračanje: države članice so zahtevale inovativne rešitve za upravljanje migracij. S tem predlogom se vzpostavlja pravna možnost za vračanje oseb, ki nezakonito prebivajo v EU in so prejele pravnomočno odločbo o vračanju v tretjo državo na podlagi dvostranskega dogovora ali dogovora na ravni EU. Dogovor ali ureditev se lahko sklene s tretjo državo, ki spoštuje mednarodne standarde in načela za človekove pravice skladno z mednarodnim pravom, vključno z načelom nevračanja. Družine z mladoletniki ter mladoletniki brez spremstva so izvzeti, način izvajanja teh dogovorov ali ureditev pa mora biti nadzorovan.