go to the original language article
66 % Evropejcev želi, da bi EU prevzela pomembnejšo vlogo pri zaščiti pred globalnimi krizami in varnostnimi tveganji, kaže raziskava “Evrobarometer” za leto 2025, ki jo je izvedel Evropski parlament. Na nacionalni ravni se rezultati raziskave glede močnejše vloge EU razlikujejo od 87 % na Švedskem in 75 % Grkov do 47 % v Romuniji in 44 % na Poljskem.
Hkrati 74 % državljanov EU in 65 % državljanov Grčije verjame, da je njihova država imela koristi od članstva. Kot glavni razlog, zakaj se članstvo šteje za koristno, anketirani v EU navajajo prispevek EU k ohranjanju miru in krepitvi varnosti (35 %).
V prepričljivi večini državljani EU menijo, da bi morale biti države članice bolj enotne pri soočanju s trenutnimi globalnimi izzivi (89 % v EU v primerjavi z 94 % v Grčiji) in da EU potrebuje več sredstev za soočanje z bodočimi izzivi (76 % v EU).
Obramba in varnost (36 %) ter konkurenčnost, gospodarstvo in industrija (32 %) so prepoznani kot področja, na katere bi se morala EU bolj osredotočiti, da bi okrepila svoj položaj v svetu. Sledijo energetska neodvisnost (27 %), prehranska varnost in kmetijstvo (25 %), izobraževanje in raziskave (23 %).
Anketiranci v Grčiji dajejo prednost izkoriščanju konkurenčnosti, gospodarstva in industrije (42 %), sledita pa jih obramba in varnost (36 %).
Prioritete, ki bi jih želeli postaviti pred Evropskim parlamentom, državljani EU vključujejo inflacijo, dvig cen in življenjske stroške (43 %), sledita pa jim obramba in varnost EU (31 %), boj proti revščini in socialni izključenosti (31 %) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (29 %).
Inflacija, dvig cen in življenjski stroški so glavna prednostna naloga v vseh starostnih skupinah, najvišje stopnje pa so zabeležene na Portugalskem (57 %), v Franciji (56 %), Slovaški (56 %), na Hrvaškem (54 %) in v Estoniji (54 %). Hkrati več kot polovica anketiranih v Grčiji (52 %) meni, da bi bilo treba inflacijo, dvig cen in življenjske stroške obravnavati prednostno, sledijo pa jim gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest (48 %).
Kar zadeva gospodarsko situacijo, tretjina (33 %) evropskih državljanov (39 % Grkov) pričakuje, da se bo raven njihovega življenjskega standarda v naslednjih petih letih znižala. Enako velja za 53 % anketiranih v Franciji in 47 % v Nemčiji.
Pri analizi vrednot, ki bi jih Evropejci želeli, da jih Evropski parlament zagovarja, med evropskimi državljani prednjačijo mir (45 %), demokracija (32 %) in zaščita človekovih pravic na evropski in globalni ravni (22 %). V Grčiji anketiranci postavljajo na prvo mesto mir s 53 %, pravno državo s 33 % in demokracijo s 29 %.
Dve tretjini državljanov podpira močnejšo vlogo Evropskega parlamenta
Po preteklih trendih, v kriznih obdobjih državljani zaupajo EU za odločilno ukrepanje in rešitve. Ko se zazna, da se EU združuje in dosega rezultate, so kazalniki podpore visoki – kar je tudi danes, saj 50 % anketiranih predstavlja pozitivno mnenje o EU. Pozitivna slika Evropskega parlamenta ostaja stabilna na visoki ravni (41 %). Nekaj mesecev po začetku zakonodajnega mandata 62 % državljanov v EU izjavlja, da bi želeli, da Evropski parlament igra pomembnejšo vlogo, kar je šest točk več v primerjavi s februarjem-marcem 2024, nekaj mesecev pred evropskimi volitvami junija 2024.
Pozitivna ocena percepcije, ki jo imajo anketiranci Grčije o Evropskem parlamentu, Evropski uniji in vključitvi v EU, je na 38 %. Vendar pa je nevtralna slika Evropskega parlamenta pri večini anketiranih v Grčiji (42 %), čeprav 75 % v Grčiji meni, da je vloga Evropskega parlamenta zelo pomembna.
Evrobarometer 2025 Evropskega parlamenta je izvedlo raziskovalno podjetje Verian med 9. januarjem in 4. februarjem 2025 v 27 državah članicah EU. Podatke so pridobili s terenskimi intervjuji, dodatni video intervjuju (CAVI) pa so bili uporabljeni na Češkem, Danskem, Finskem, Malti, Nizozemskem in Švedskem, skupno število anket je bilo 26.354. Rezultati na ravni EU se tehtajo glede na velikost prebivalstva v vsaki državi. (25/3/2025)