Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj – Velika večina Slovencev meni, da bi se v primeru nesreče pristojne reševalne službe ustrezno odzvale na izredne razmere, kažejo izsledki zadnje javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Slovenci za razliko od državljanov EU tudi bolj zaupajo informacijam teh služb in drugih organov za ukrepanje ob nesrečah.
Velika večina (89 odstotkov) državljanov EU bi se v prvih dneh izrednih razmer v celoti ali delno zaneslo na pomoč družine in prijateljev. Precej visok delež (81 odstotkov) bi se jih zanesel tudi na službe za izredne razmere. Slovenci so v tem pogledu nad evropskim povprečjem. Na pristojne službe bi se zaneslo kar 94 odstotkov vprašanih, na družino in prijatelje pa 93 odstotkov.
V EU se največ vprašanih (38 odstotkov) čuti izpostavljene predvsem izrednim vremenskim razmeram oz. tveganjem, povezanim z vplivom podnebnih sprememb. Sledita izpostavljenost izrednim zdravstvenim razmeram (27 odstotkov) in poplavam (26 odstotkov). Na nacionalni ravni se najbolj izpostavljene izrednim vremenskim razmeram čutijo Grki (61 odstotkov), Maltežani (56 odstotkov) ter Slovenci in Madžari (po 48 odstotkov).
Za razliko od 70 odstotkov državljanov EU kar 87 odstotkov vprašanih Slovencev zaupa informacijam javnih organov in lokalnih služb za ukrepanje ob nesrečah.
Skoraj polovica (49 odstotkov) Evropejcev bi za informacije o tveganjih nesreč seglo po nacionalnih medijih, približno tretjina pa bi jih za vir raje izbrala regionalne medije (36 odstotkov) ali službe za obvladovanje izrednih razmer (33 odstotkov).
Slovenci so v tem pogledu pod povprečjem. Na nacionalne medije bi se zaneslo 39 odstotkov vprašanih, enak delež pa bi jih za vir informacij izbral tudi družino in prijatelje. (1. oktober)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.