go to the original language article
Več vrnitev zavrnjenih prosilcev za azil iz posebej Sirije in Afganistana je lahko na poti.
To potrjuje evropski komisar za notranje zadeve in migracije, Magnus Brunner.
Izjava prihaja v povezavi s srečanjem ministrov za pravosodje in notranje zadeve držav EU v torek.
– Opazujemo veliko prostovoljnih vrnitev, zlasti iz Turčije v Sirijo. Ko govorimo o prisilnih vrnitvah, je poseben poudarek na kriminalcih, ki predstavljajo grožnjo varnosti.
– V Avstriji to deluje, kriminalci pa se vračajo v Sirijo, pravi Magnus Brunner.
Še je prezgodaj za množične vrnitve Sircev, vendar se to lahko zgodi v prihodnosti, pravi Magnus Brunner.
– Situacija v Siriji ni dovolj stabilna za množične vrnitve, vendar nenehno spremljamo razvoj dogodkov.
– Podpiramo sirijski režim, da lahko stabilizirajo situacijo v državi. Tako bodo vrnitve v prihodnosti možne, pravi Magnus Brunner.
Tudi pri Afganistancih so znaki, da so države EU morda na poti, da pošljejo več ljudi nazaj.
Nemčija dela na sporazumu s Talibanom, ki bo omogočil bolj redne vrnitve z letali.
Ta sporazum bo Nemčija odprla tudi za druge države EU, da bodo lahko prejele pomoč pri vračanju zavrnjenih prosilcev za azil.
To podpira tudi Evropska komisija, potrjuje Magnus Brunner.
– To je v popolnem skladu z duhom ekipe Evropa, pravi Magnus Brunner in se sklicuje na pristop EU k globalnemu delovanju, kjer si države EU medsebojno pomagajo in združujejo vire.
Tudi minister za tujce in integracijo Rasmus Stoklund (S) vidi potencial v nemški izjavi.
– Zelo pozitivno je, da Nemčija vabi k sodelovanju na tem področju, pravi Rasmus Stoklund.
Po podatkih Evropske komisije je le 25 odstotkov zavrnjenih prosilcev za azil danes poslanih iz EU.
Situacijo, ki jo Brunner imenuje “ne sprejemljivo”, ker osebe brez dovoljenja za prebivanje ustvarjajo negotovost in obremenjujejo javne vire držav EU.
Rastoči odpor proti migracijam je bil v torek poudarjen, ko je vrsta držav EU rekla ne sprejemu prosilcev za azil kot del mehanizma solidarnosti EU.
Zato je morala Evropska komisija v torek odložiti osrednje poročilo o migracijah.
V skladu s paktom o migracijah in azilu, ki je začel veljati lani, mora Evropska komisija najkasneje do 15. oktobra objaviti poročilo, ki identificira države, ki sprejemajo veliko število migrantov.
Poročilo mora tudi opozoriti na države EU, ki so zavezane k solidarnosti.
To se lahko zgodi bodisi z nastanitvijo migrantov bodisi z dodeljevanjem sredstev državam, kot sta Grčija in Italija, kjer prihaja veliko migrantov.
Ministri za notranje zadeve držav EU pa imajo zadnjo besedo glede tega, koliko migrantov mora vsaka država sprejeti, ali kakšna naj bo višina odškodnine.
Po tem, ko so imigracijsko kritične stranke napredovale v več državah EU, pa ni velike volje za sprejemanje prosilcev za azil.
Magnus Brunner pa omili odložitev poročila.
– Še vedno smo v fazi posvetovanja, pravi Brunner.
Namesto tega se osredotoča na to, da je “množica sodelovanja med državami EU in volja za ustvarjanje sprememb v migracijskem sistemu”.
Želja po spremembah pa se predvsem nanaša na to, kako lahko več ljudi pošljemo domov namesto povečane pomoči migrantov, daje razumeti evropski komisar.