Glede na vojno v Ukrajini in energetsko krizo je prejšnja belgijska vlada konec leta 2023 z Engiejem dosegla dogovor, da podaljša življenjsko dobo dveh reaktorjev za deset let do najpozneje leta 2037. Posel s francoskim energetskim velikanom vrača načrtovani izstop iz jedrske energije nazaj in mora zagotoviti oskrbo z električno energijo v Belgiji za naslednjih deset let.
Komisija je lansko poletje začela poglobljeno preiskavo državne pomoči, ki jo dogovor predvideva, in njenega vpliva na trg električne energije. Sedaj je prišla do zaključka, da je pomoč “nujna” in “primerna” za zagotavljanje oskrbe z energijo, tako je navedeno v sporočilu za javnost v petek. Ukrepi so “sorazmerni” in “omejeni na strogo potrebno”, povzročena motnja konkurence pa je “zmanjšana na minimum”. Belgija mora narediti nekaj popravkov, med drugim pri skupnem podjetju, ki bo upravljalo reaktorje, in pri mehanizmu zagotavljanja cen.
Belgijski minister za energijo Mathieu Bihet označuje zeleno luč Komisije kot “pomemben korak naprej za energetski prehod naše države”. “Kombinacija obnovljivih in jedrskih energij krepi belgijsko energetsko neodvisnost, hkrati pa zagotavlja dostopno, nizkoogljično elektriko in zanesljivost oskrbe,” se je odzval v sporočilu za javnost.