Evropska pot BiH: V tem letu so bili narejeni pomembni koraki, vendar ključne reforme še čakajo

“`html

Sarajevo (Fena) – V iztekajočem letu je bilo narejenih nekaj pomembnih korakov naprej, vendar se Bosna in Hercegovina še vedno sooča s številnimi izzivi na svoji poti proti članstvu v Evropski uniji. Politične nesoglasice in počasen tempo reform še naprej ovirajo izvajanje potrebnih ukrepov za usklajevanje z evropskimi standardi.

Leto 2024 v Evropi je zaznamovalo z volitvami v Evropski parlament, tema širitve pa je zavzela izpostavljeno mesto v političnih kampanjah. Vojna v Ukrajini je pomembno vplivala na stališča zahodnoevropskih držav in pospešila razmislek o članstvu za Ukrajino in za druge države, vključno z Bosno in Hercegovino.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo širitev Evropske unije osnovna prioriteta institucije, ki jo bo ponovno vodila v novem mandatu do leta 2029. S tem je poslala močno sporočilo, da bo proces integracije novih članic ena ključnih ciljev prihodnje politike EU.

Na letnem vrhu šestih držav Zahodnega Balkana in voditeljev Evropske unije so bila poslana pozitivna sporočila o perspektivi širitve, v retoriki evropskih voditeljev pa se je omenjalo leto 2030 kot možni rok za dosego tega cilja, kar pušča prostor za nadaljnja pogajanja in prilagoditve.

Marca leta 2024 je Svet Evropske unije dal zeleno luč za pogojno otvaranje pogajanj o pristopu z Bosno in Hercegovino. Ta odločitev je označila pozitiven premik na evropski poti, nadaljevanje procesa, začetega leta 2023, ko je BiH dobila status kandidata. Vendar pa konkreten napredek je odvisen od izvedbe preostalih reform.

Na začetku leta je bil sprejet Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti, s čimer je bil izpolnjen še eden od pogojev za otvaranje pogajanj z Evropsko unijo in se je izognilo uvrstitvi na sivi seznam Moneyval.

Nedavno je Svet ministrov Bosne in Hercegovine sprejel zakone o mejni kontroli in zaščiti osebnih podatkov, ki so bili poslani v obravnavo Parlamentarni skupščini BiH. Ti zakoni, označeni z oznako “EI”, ki potrjuje njihovo usklajenost s pravnim redom Evropske unije, predstavljajo ključne prioritete na evropski poti BiH. Njihovim sprejemanjem je Svet ministrov naredil pomembne korake proti pridobitvi datuma za otvaranje pogajanj o pristopu BiH Evropski uniji.

Predlog zakona o mejni kontroli, ki ga je predložilo Ministrstvo za varnost BiH, usklajuje upravljanje meje s pravnim redom EU, izpolnjujoč strateške cilje iz Strategije integriranega upravljanja meje v BiH. Hkrati pa se Predlog zakona o zaščiti osebnih podatkov usklajuje z Uredbo EU iz leta 2016, uvajajoč mednarodno priznane standarde za obdelavo in prosto gibanje podatkov.

Čeprav so ti premiki pomembni, so delni, saj številni drugi pomembni zakoni ostajajo na čakanju, kot je Zakon o sodiščih in Visokem sodnem in tožilskem svetu (VSTV). Poleg zakonodajnih izzivov BiH še vedno ni imenovala glavnega pogajalca z EU niti koordinatorja za IPA sklade, kar so ključni koraki za odklepanje finančne pomoči in omogočanje pogajalskega okvira.

Pomanjkanje napredka na evropski poti Bosne in Hercegovine prinaša resne gospodarske posledice. Namreč, BiH je edina država na Zahodnem Balkanu, kateri Evropska komisija ni odobrila program reform. EU še vedno pušča odprta vrata, vendar politična nesloga blokira dostop do sklada v vrednosti šest milijard evrov.

Od 113 pogojev, ki jih je postavila EU, jih je bilo usklajenih 110, vendar so ključna vprašanja, kot je reforma Ustavnega sodišča, entitetska veta in enotna številka za nujne primere ostala nerešena. Čeprav je številka za nujne primere naposled dogovorjena, to ni bilo dovolj za odobritev prve tranše v višini 70 milijonov evrov.

Vmes je usklajevanje viznega režima BiH z Evropsko unijo postalo ključen pogoj za pridobitev sredstev, kar je dodatno zapletlo situacijo, saj so politični konflikti še vedno glavni vzrok za zamude pri izpolnjevanju preostalih obveznosti.

Ena največjih težav je status Ustavnega sodišča in tujih sodnikov. Evropska unija zahteva, da Republika Srpska do julija naslednje leto imenuje dva domača sodnika, in do konca leta 2025 odpre proces, v katerem bi se odločilo o statusu treh tujih sodnikov. Vendar pa je predsednik vlade RS Radovan Višković ta predlog označil kot nesprejemljiv.

Hkrati pa je Republika Srpska naredila pozitiven korak z odstranitvijo entitetskega veta v Svetu za državno pomoč in Konkurencijskem svetu BiH.

Na drugi strani se Federacija BiH sooča s težavami na kantonalni ravni. Poskusi usklajevanja Reformske agende, ključnega dokumenta za dostop do sredstev iz Načrta za rast za Zahodnega Balkana, so propadli, ker se kantonalni premierji iz SDA nasprotujejo omilitvi kriterijev za uporabo teh sredstev.

Čeprav so bili v letu 2024 doseženi pomembni koraki proti evropski integraciji, se Bosna in Hercegovina sooča z resnimi izzivi. Ključ do uspeha leži v politični stabilnosti in pripravljenosti domačih voditeljev za izvajanje nujnih reform. Evropska unija ostaja pripravljena nuditi podporo, vendar prihodnost evropske poti Bosne in Hercegovine v veliki meri odvisna od notranje pripravljenosti države na spremembe. (1.1.)

“`