Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Strasbourg/Ljubljana – Evropski akt o svobodi medijev, ki bo v celoti začel veljati v petek, ne more pozdraviti vseh težav medijev, meni poročevalka Evropskega parlamenta za akt Sabine Verheyen. Vendarle pa je med drugim pomemben za zaščito uredniške neodvisnosti in novinarskih virov. Nekatere članice EU, tudi Slovenija, ga še niso implementirale.
Evropska komisija je v središče akta, ki ga je sprejela jeseni 2022, simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. Države članice ne smejo posegati v uredniško politiko in nanjo ne smejo poskušati vplivati.
“Mediji ne bi smeli biti opozicijski ali vladni. Morajo biti neodvisni, da lahko kritizirajo vlado ali pa poročajo, ko naredi nekaj dobrega. Niso le črni ali beli,” je v pogovoru za STA izpostavila evroposlanka (EPP/CDU) Sabine Verheyen, sicer predsednica nadzornega odbora za implementacijo akta.
Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever je za STA pojasnila, da so določila akta le mrtva črta na papirju, če institucije, kot je Evropska komisija, ne najdejo mehanizmov, s katerimi bi lahko države članice prisilile, da akt implementirajo v nacionalno zakonodajo.
Tudi Slovenija akta o svobodi medijev še ni implementirala. Ministrstvo za kulturo je pojasnilo, da so novi zakon o medijih zasnovali kot izvedbeni zakon, s katerim “bo v slovensko zakonodajo uveden evropski akt o svobodi medijev”. Predlog zakona še čaka na tretjo obravnavo v DZ, koalicija pa se je pri njem večkrat zataknila. Verheyen je opozorila, da je treba evropski akt implementirati. “Moje sporočilo slovenski vladi je preprosto: čas za simbolično podporo je mimo – zdaj je čas za uresničitev,” je pozvala. (4. avgust)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.