go to the original language article
Evropski parlament se je odločil, da bo trgovinski sporazum EU s štirimi državami iz latinskoameriškega bloka Mercosur predal v presojo Sodišču EU.
To je jasno po sredinem glasovanju v Evropskem parlamentu.
Sporazum je sicer že podpisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in velja za pomemben korak za EU pri odpiranju novih izvoznih trgov.
Podpredsednica Evropskega parlamenta Christel Schaldemose (S) je nad odločitvijo razočarana.
– Zelo zaskrbljujoče je, da se Evropski parlament v času globalnih nemirov odloča zavlačevati sporazum Mercosur.
– Evropa potrebuje nove, močne partnerje po vsem svetu prav zato, ker starih zavezništev ne moremo več jemati za samoumevna in ker smo pod pritiskom tako z vzhoda kot z zahoda, pravi Christel Schaldemose.
Evropska komisija je že prej sporočila, da lahko sporazum začne veljati brez odobritve Evropskega parlamenta. Iz izjav tiskovnega predstavnika Evropske komisije Olofa Gilla je mogoče razumeti, da se bo Evropska komisija odločila, da sporazum začasno uveljavi, medtem ko bo čakala na odločitev sodišča.
S tem odločitev Evropskega parlamenta sporazuma sprva ne ustavi.
– Evropska komisija obžaluje odločitev Evropskega parlamenta. Po naši analizi vprašanja, ki jih odpira Evropski parlament, niso upravičena.
– Evropska komisija se je namreč na ta vprašanja že podrobno odzvala v dialogu z Evropskim parlamentom, pravi Olof Gill.
Poudarja, da bo Evropska komisija zdaj znova stopila v dialog z Evropskim parlamentom in njegovimi člani.
– Pojasnili jim bomo, zakaj lahko sporazum brez skrbi podprejo in zakaj menimo, da je za EU ključen, pravi Olof Gill.
Izpostavlja, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v sredo v Evropskem parlamentu zagovarjala večjo neodvisnost EU, med drugim na področju trgovine.
To je nujno v svetu, ki ga po besedah von der Leyen vse bolj vodi »gola sila«.
Po besedah Olofa Gilla bo vprašanje sporazuma Mercosur zdaj obravnavano na četrtkovem izrednem vrhu EU v Bruslju.
Sporazum je bil sprejet s kvalificirano večino držav članic EU. A to se je zgodilo po zamudah in nadaljnjih političnih spopadih.
Na koncu se je Italija odločila podpreti sporazum, tako da je bila kvalificirana večina dosežena.
To pa se je zgodilo mimo velikih držav EU, kot sta Francija in Poljska. Poleg Francije in Poljske so proti sporazumu glasovali tudi Avstrija, Madžarska in Irska.
To se je v veliki meri zgodilo zaradi zaskrbljenosti glede posledic sporazuma za evropsko kmetijstvo.
S sredino odločitvijo Evropski parlament znova odpira dvom o sporazumu, ki je nastajal celih 26 let in je bil predmet obsežnih kmečkih protestov med drugim v Franciji, na Poljskem in v Belgiji.
Sredina odločitev hkrati nasprotuje prizadevanjem EU, da bi povečala svojo neodvisnost na področju trgovine v času, ko je predsednik ZDA Donald Trump evropskemu blagu že uvedel 15-odstotne carine.
In zdaj ZDA v zaostrenem sporu glede Grenlandije grozijo z dodatnimi carinami na evropske države.
Zato bi morala EU vztrajati pri sporazumu, meni Christel Schaldemose.
– Sporazum omogoča dostop do trga z okoli 700 milijoni potrošnikov in krepi evropsko in dansko gospodarstvo. EU potrebuje več partnerjev, ne manj, pravi Christel Schaldemose.
Na sredinem glasovanju je 334 poslancev Evropskega parlamenta glasovalo za pravno presojo sodišča. 324 jih je glasovalo proti, 11 pa se jih je glasovanja vzdržalo.