de flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by APA.

Bruselj – Proračun EU za vojaško mobilnost je še vedno “relativno skromen” v primerjavi s potrebami, je v sredo na novinarski konferenci izjavil predsednik Evropskega računskega sodišča (ERS) Tony Murphy. Najnovejše poročilo ERS, predstavljeno ob tej priložnosti, še vedno kaže velike ovire pri “vojaški mobilnosti” znotraj EU, torej pri premeščanju vojaških sil ali opreme preko notranjih meja. Ustrezni akcijski načrt EU ni učinkovit.

Cilji na področju obrambe so se spremenili: “Vojna se je vrnila na kontinent,” je dejal Murphy. Logistika je pomemben del vojaških operacij: “Pogosto se reče, da logistika pridobi vojne.” Kljub temu pa po najnovejšem poročilu ERS oborožene sile držav EU niso sposobne hitro premikati znotraj celotne EU. V proračunu EU za obdobje 2021-2027 so bila prvič določena sredstva posebej za prometno infrastrukturo z civilno-vojaško dvojno rabo.

Zaradi vojaške agresije Rusije na Ukrajino je strateška potreba EU po vojaški mobilnosti postala še posebej nujna. Drugi akcijski načrt za vojaško mobilnost, ki ga je Evropska komisija nato “objavila pod časovnim pritiskom” novembra 2022, trpi zaradi “konceptualnih slabosti”, kritizirajo revizorji. Zato pozivajo Evropsko komisijo, naj natančneje spremlja njegovo izvajanje ter ocenjuje napredek in težave.

“Vojaška mobilnost je ključnega pomena za prepričljivo obrambno sposobnost EU in mora napredovati hitreje. Zahtevana hitrost še ni dosežena, ker se vedno znova pojavljajo ovire,” tako Marek Opioła, član računskega sodišča, odgovoren za poročilo. Pogosto se vojaškim enotam na poti postavljajo birokratske ovire: na primer, oklepna vozila iz ene države EU ne morejo skozi drugo, če so težja, kot to dovoljuje tamkajšnji cestni zakonodaja.

Sredstva dolgo pred iztekom roka prazna

Revizorji so tudi ugotovili, da Evropska komisija pri pripravi svojega akcijskega načrta vnaprej ni zadostno analizirala potrebe. S skupno 1,7 milijarde evrov za obdobje 2021-2027 je proračun EU za vojaško mobilnost relativno nizek. EU je sicer hitro zagotovila sredstva in poslala pomemben politični signal. Ker je povpraševanje bistveno preseglo ponudbo, so sredstva že konec leta 2023 bila prazna. Tako je nastala več kot štiriletna finančna vrzel. Predsednik računskega sodišča Murphy je pojasnil, da je za države EU problem tudi, ker ni “centralne točke”, ki bi usklajevala ukrepe EU na področju vojaške mobilnosti. Računsko sodišče zato priporoča vzpostavitev takšne usklajevalne točke.

Da bi zapolnila obstoječe in prihodnje finančne vrzeli, bi morala Komisija najti načine za financiranje infrastrukturnih projektov z dvojno uporabo v okviru večletnega proračuna EU, na primer z uporabo sredstev prometnega sektorja, tako še ena priporočilo poročila.

Geopolitični in vojaški dejavniki ter strateški pomen lokacij pri izbiri podprtih infrastrukturnih projektov z dvojnim namenom niso bili dovolj upoštevani, revizorji še kritizirajo. EU je večinoma financirala projekte na vzhodu Unije in komajda projekte na južni poti proti Ukrajini. Avstrija ni zaprosila za sredstva EU za infrastrukturne projekte z dvojno rabo, ki bi omogočili civilno in vojaško uporabo, zato ni bila med pregledanimi državami EU.

Transevropsko prometno omrežje poteka tudi skozi Avstrijo

Štiri jedrne koridorje transevropskega prometnega omrežja (Ren-Donava, Baltsko-jadransko, Skandinavsko-sredozemsko in zahodnobalkansko-vzhodno sredozemsko) potekajo tudi skozi Avstrijo; financiranje EU za (civilne) TEN-V prometne projekte v Avstriji ni neobičajno. Za izboljšanje vojaške mobilnosti v okviru EU je Avstrija sodelovala tudi v projektu za poenostavitev in standardizacijo čezmejnih vojaških transportnih postopkov.

Za teritorialno obrambo EU so odgovorne posamezne države članice EU. Pri tem pomembno vlogo igra tudi NATO; 23 od 27 članic EU je tudi v NATO. Po pregledu Evropske obrambne agencije iz leta 2024 naj bi skupni obrambni izdatki držav članic EU v letu 2024 narasli za več kot 30 odstotkov v primerjavi z letom 2021, na predvidoma 326 milijard evrov. S tem so dosegli “še nikoli prej viden delež” 1,9 odstotka BDP EU. (06.02.2025)