Ljubljana – Zunanja ministrica Tanja Fajon in nekdanji predsednik republike Borut Pahor sta ob četrtkovem odprtju dvodnevne konference Prijateljev Zahodnega Balkana v Ljubljani poudarila pomen širitve Evropske unije na države Zahodnega Balkana. Fajon je širitev EU označila za geopolitično nujnost, Pahor pa je opozoril, da se razmere v regiji slabšajo.
Ustanovitelj in direktor zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana Pahor je na dogodku z naslovom Nova globalna geopolitika in Zahodni Balkan ocenil, da je bil napredek na področju širitve EU v zadnjih letih majhen. “Zahodni Balkan ni znan po svoji stabilnosti. (…) Morda se zdi, da Zahodni Balkan ostaja miren in varen, vendar se po mojem mnenju razmere slabšajo,” je opozoril.
“Če želimo pospešiti proces širitve, moramo ukrepati pogumno,” je povedala Fajon. Prepričana je, da mora EU namesto trenutnega pristopa “vse ali nič” vlagati bistveno več v koncept postopnega vključevanja potencialnih novih članic. Kot je pojasnila, bi države kandidatke morale sodelovati v ključnih politikah EU še pred polnopravnim članstvom.
Zavzela se je tudi za krepitev sodelovanja med EU in Zahodnim Balkanom ter spomnila na pobudo Slovenije in Nemčije o pospešitvi širitvenega procesa z uvedbo glasovanja s kvalificirano večino pri nekaterih vmesnih tehničnih korakih.
Pahor je menil, da sta pred EU dve možnosti: “Ali bo EU šla v smeri Združenih držav Evrope ali pa v smeri postopnega razpada. Med obema možnostma ni veliko prostora za kompromis.” Prepričan je tudi, da je edini pravi način širitve EU na Zahodni Balkan v okviru paketa, ki bi omogočil, da se vseh šest držav hkrati pridruži uniji.
Pahor je prav tako opozoril, da se razmere po svetu spreminjajo na slabše. “Priča smo vrnitvi politike moči in sfer vpliva. Mednarodne institucije, ki so si od ustanovitve ZN prizadevale za ohranjanje miru, varnosti in blaginje, dramatično izgubljajo svoj pomen in vpliv. Vrača se protekcionizem. Število oboroženih spopadov pa se povečuje,” je še dodal.
Dvodnevne konference v Ljubljani se je udeležilo 34 govorcev iz 18 držav, med njimi sedem nekdanjih predsednikov ter štirje nekdanji predsedniki vlad, gosta pa sta bila tudi posebni predstavnik EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak in visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt. (24. april)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.
