sk flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by TASR.

Brusel – Slovenski premier Robert Fico (Smer-SD) je v četrtek na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju po svojih besedah dosegel, da se v skupni izjavi o Ukrajini ne omenja možnost „konfiskacije“ zamrznjenih sredstev Ruske centralne banke za financiranje tako imenovanega reparacijskega posojila za Kijev. To je izjavil v videoprispevku na družbenem omrežju Facebook, poroča posebni dopisnik TASR.

Robert Fico zahteva, da „Evropska komisija predlaga tudi druge možnosti financiranja Ukrajine v naslednjih dveh letih“, pri čemer trdi, da je njegov predlog sprejet. „Ne glede na to, kakšna bo odločitev, želim, da imamo na Slovaškem v tem povsem jasno. Vlada, ki jo vodim, nikoli, poudarjam, nikoli, ne bo podpisala nobene garancije posojila za Ukrajino za vojaške izdatke. Prav tako ne bomo iz lastnega državnega proračuna za ta namen dali niti centa,“ je pojasnil Fico. Po njegovih besedah je Slovaška pripravljena pomagati Ukrajini, vendar le humanitarno.

“Vlada, ki jo vodim, nikoli, poudarjam, nikoli, ne bo podpisala nobene garancije posojila za Ukrajino za vojaške izdatke.” Robert Fico

Premier meni, da je napaka, da je pobuda za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za posojilo za Ukrajino prišla v javnost še preden je Evropska komisija dala odgovore na vsa morebitna navedena tveganja. Načrt „lahko na naslednjem Evropskem svetu decembra, ko naj bi padla odločitev, naleti na realnost in konča v fiasku“, je dodal.

Po njegovih besedah se voditelji držav članic Unije zavedajo tveganj, povezanih z uporabo ruskih sredstev za ukrajinske potrebe, tveganj kršitve mednarodnega prava in tožb s strani Rusije, predvsem pa tveganj stroge ruskih povračilnih ukrepov. Ponovil je, da Slovenija nikoli ne bo finančno pokrivala vojaških izdatkov Ukrajine in spomnil, da naj bi Ukrajina po predlaganem načrtu v naslednjih dveh letih prejela „predvsem za vojaške izdatke“ od EU še dodatnih 140 milijard evrov.

„Če bi to vsoto uporabili za povečanje konkurenčnosti in hkrati za znižanje visokih cen energije, bi vsi v Evropski uniji občutili vidno izboljšanje,“ je izjavil.

Pripravljenost držav članic za financiranje vojaških potreb Ukrajine neposredno iz nacionalnih proračunov po njegovih besedah upada, zato je prišla želja po zamrznjenih ruskih sredstvih v omenjenem obsegu, ki bi se lahko uporabila kot posojilo za Ukrajino, ki se seveda nikoli ne bo vrnila, ampak za katero naj bi jamčile posamezne države članice EU. Unija bi se po Ficu morala bolj osredotočiti na „realističen mirovni načrt za Ukrajino in kako še vedno močna globalna velesila ta načrt uveljaviti“. (24. oktober)