Fotografska razstava v EP je obeležila obletnico žametne revolucije, prisotna je bila tudi Metsolová

“`html

Bruselj – Predsednica Evropskega parlamenta (EP) Roberta Metsola in še sto ljudi, vključno z več slovenskimi poslanci, je v torek prišla na odprtje dokumentarne fotografske razstave z naslovom “Mi želimo svobodo”. V prostorih bruseljskega sedeža EP jo je pripravila kvestorka zakonodajnega telesa EU Miriam Lexmann (Evropska ljudska stranka/KDH) ob 35. obletnici Žametne revolucije, poroča dopisnik TASR.

Metsolova je poudarila, da je Žametna revolucija spremenila Slovaško in ji pripravila pot v EU. “S to razstavo se spominjamo poguma žensk in moških, ki so se zavzeli za napredek, svobodo in demokracijo,” je povedala. Dodala je, da njihov odmev odmeva tudi po 35 letih in je pomemben v času, ko Ukrajinci umirajo za iste vrednote, svobodo in možnost postati član EU.

Prisotnim gostom, med katerimi je bilo tudi 50 obiskovalcev iz Slovaške, zaposlenih v evropskih institucijah ali vodje Stalne predstavništva SR pri EU Juraj Nociar, se je nagovoril tudi vodja Inštituta narodnega spomina (ÚPN) Jerguš Sivoš.

Nastopili so tudi mladi udeleženci projekta Nepomembni junaki, katerega cilj je krepiti zgodovinski spomin s predstavitvijo osebnih zgodb junakov boja za svobodo, in udeleženci demonstracij pred 35 leti. Za Češko republiko je nastopil nekdanji disident, podpisnik Listine 77 in poslanec Aleksandr Vondra.

“Pomembno je, da iz generacije v generacijo prenašamo sporočilo, da ta projekt svobode obvarujemo,” je sporočila poslanka, za katero je razstava tudi sporočilo o družinski zgodovini, saj so bili njeni prastrici, člani dominikanskega reda, žrtve totalitarnih režimov – Mikuláša Lexmanna so nacisti in komunisti preganjali in končno umrl v komunističnem zaporu, in Gregora Lexmanna so devet let zaprli v Jáchymovu.

Po besedah kvestorke EP se je razstava osredotočila na fotografije, ki prikazujejo atmosfera Žametne revolucije, takratno politično dogajanje, zvonjenje ključev in državljansko enotnost. Eno uokvirjenih fotografij je podarila predsednici evropskega parlamenta.

Sivoš je potrdil, da je bil ÚPN partner pri pripravi te razstave, ki je del širše serije dogodkov, ki se spominjajo dogodkov iz leta 1989. “Veseli smo, da lahko atmosfero tistih dni prinesemo tudi na tla Evropskega parlamenta. Na 11 panelih prikazuje prve mirne manifestacije, vlogo študentov kot gonilne sile dogajanja tistih dni, prve pogovore o spremembi položaja vodilne vloge Komunistične stranke in druge spremembe, ki so nato vodile v svobodne volitve leta 1990,” je opisal razstavo Sivoš. (12. november)

“`