Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Golob in Macron za dolgotrajno podporo Ukrajini in širitev EU ob nujnih reformah
Pariz – Slovenija in Francija sta odločeni podpirati Ukrajino, kolikor dolgo bo potrebno, je ob začetku delovnega srečanja s premierjem Robertom Golobom v sredo v Parizu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Voditelja sta ponovila podporo širitvi EU, ob tem pa poudarila pomen istočasnih notranjih reform unije.
Državi sta “odločeni podpirati Ukrajino tako dolgo, kot bo treba, na vojaškem, gospodarskem, humanitarnem in diplomatskem področju, saj gre za našo skupno evropsko varnost in spoštovanje mednarodnega reda, ki temelji na pravu in skupnih vrednotah”, je dejal Macron in pred vrhom EU voditelje pozval, naj potrdijo “celovito in trajno podporo Ukrajini”.
Macron in Golob sta se srečala pred vrhom EU-Zahodni Balkan in vrhom EU, na katerem bo ena od osrednjih tem širitev unije. Macron je priznal, da gre za odločilne pogovore, pomembne tudi za same države članice. Prav zato istočasno potekajo pogovori o reformi unije, je dejal.
Da so potrebne notranje reforme unije, tudi glede procesa odločanja, če naj bo širitev uspešna, je menil tudi Golob. Golob je kot temo njunih pogovorov izpostavil tudi bližnjevzhodno krizo in izrazil zadovoljstvo, da sta obe državi podprli zadnjo resolucijo Generalne skupščine ZN, ki je v torek zahtevala takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Kot je dejal, je ustavitev spopadov edina prava pot naprej. (13. december)
Premier Golob: Vprašanje širitve je treba obravnavati geopolitično in v paketu
Bruselj – Vprašanje širitve EU, torej tudi začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo ter BiH, je treba obravnavati v paketu in geopolitično, je pred vrhom EU-Zahodni Balkan v sredo v Bruslju povedal premier Robert Golob. Po njegovih besedah ni nujno, da bo do soglasja glede širitve prišlo že na zasedanju Evropskega sveta, ki se je začelo danes.
Paketno odločanje je po njegovem mnenju trenutno najbolj realna možnost, vendar pa je vse mogoče. Tako ni nujno, da bodo voditelji soglasje dosegli že na tokratnem vrhu, ampak šele na enem od naslednjih, je dejal premier. Naslednje zasedanje je predvideno za marec prihodnje leto.
V četrtek se v Bruslju začenja tudi zasedanje Evropskega sveta, v ospredju katerega bodo poleg širitve unije na Zahodni Balkan in vzhod še pogajanja o večletnem proračunu unije. Največjo oviro v pogovorih predstavlja nasprotovanje madžarskega premierja Viktorja Orbana začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in nadaljnji finančni pomoči tej državi v okviru večletnega finančnega okvirja.
Evropska komisija je v sredo sprostila deset milijard evrov kohezijskih sredstev, namenjenih Madžarski, pri čemer pa tako v Bruslju kot Budimpešti trdijo, da zadevi nista povezani. Premier Golob je še pred odločitvijo komisije poudaril, da zaenkrat nima razlogov, da bi dvomil v njene odločitve. V politiki sicer po njegovem mnenju ni naključij. (13. december)
Minister za okolje Kumer o izkupičku COP28: Nekje je treba začeti
Dubaj/Ljubljana – Zadovoljstvo ob sprejetem dogovoru na podnebni konferenci ZN COP28 po besedah ministra za okolje Bojana Kumra ni maksimalno, a je najboljše, kar so lahko dosegli, da določene države dogovora ne bi blokirale. Omemba fosilnih goriv je zgodovinska. “Res je, da je prehod od fosilnih goriv omejen na energetske sisteme, a nekje je treba začeti,” je dejal.
“To je dobra osnova, na kateri bo treba še graditi,” je izkupiček COP28 v Dubaju v sredo ocenil minister za okolje, podnebje in energijo Kumer in dodal, da je EU skupaj s predsedstvom konference odigrala eno ključnih vlog za sprejem dogovora. Nikoli v zgodovini podnebnih konferenc se ni zgodilo, da bi v besedilih omenjali fosilna goriva, je dejal.
“Ključen dosežek je, da smo dosegli, da bomo hitro, še v tem desetletju začeli obravnavati in pa zmanjševati posledice podnebnih kriz,” je še dejal minister. Med ostalimi je izpostavil odločitev o dokončni vzpostavitvi finančnega sklada za izgube in škode ter določitev lokacije naslednje podnebne konference COP29. Gostil jo bo Azerbajdžan. (13. december)
Sloveniji 24 milijonov evrov predplačila za ukrepe REPowerEU
Ljubljana – Slovenija je v sredo v okviru načrta za okrevanje in odpornost prejela 24 milijonov evrov predplačila za izvedbo ukrepov REPowerEU, namenjenih zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov in pospešitvi zelenega prehoda. Za ta namen ima na voljo skupaj 122 milijonov evrov, preostanek bo prejela, ko bo izpolnila mejnike in cilje pri načrtovanih ukrepih.
Poglavje RepowerEU, ki bilo v slovenski načrt za okrevanje in odpornost vključeno s spremembo, ki jo je Svet EU potrdil oktobra letos, predvideva koriščenje 122 milijonov evrov nepovratnih sredstev, in sicer 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in pet milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita, je v sporočilu pojasnil Urad RS za okrevanje in odpornost.
Z ukrepi REPowerEU bo Slovenija okrepila elektrodistribucijsko omrežje ter povečala energetsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva. Poenostavila bo tudi pravila za sončne in vetrne naprave ter povečala zmogljivost obnovljive energije v sistemih daljinskega ogrevanja in spodbudila javni in zasebni promet brez emisij, predvideva načrt. (13. december)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.