go to the original language article
BRUSELJ – Hrvaška močno podpira države Zahodnega Balkana na njihovi poti proti EU, vendar na podlagi zaslug, kar pomeni, da se morajo, med drugim, držati načel dobrososedskih odnosov, je v torek v Bruslju izjavila državna sekretarka v ministrstvu za zunanje zadeve Andreja Metelko Zgombić.
“Hrvaška močno podpira proces širitve na podlagi zaslug,” je dejala Metelko Zgombić po zaključku sestanka ministrov za evropske zadeve držav članic EU.
Svet za splošne zadeve, ki ga sestavljajo ministri držav članic, pristojni za evropske zadeve, je v torek imel prvi uradni sestanek pod madžarskim predsedovanjem.
Na sestanku so razpravljali o vladavini prava v državah članicah, v razpravi pa so prvič enakopravno sodelovali tudi ministri iz štirih držav Zahodnega Balkana, ki so že odprli pristopna pogajanja – Albanije, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije.
Ministri na svojem sestanku niso govorili o konkretnih premikih, ki bi jih te štiri države lahko naredile do konca leta, saj se o tem vodijo razprave v Svetu EU na nižjih ravneh.
Madžarska kot predsedujoča močno zagovarja napredek držav Zahodnega Balkana proti članstvu v EU in poskuša do konca letošnjega leta organizirati medvladne pristopne konference, da bi nekatere od teh držav odprle ali zaprle del pogajalskih poglavij. Za to je potreben konsenz vseh držav članic.
Na vprašanje, kakšne so možnosti, da se to zgodi, je Metelko Zgombić dejala, da Hrvaška meni, da bi Albaniji in Severni Makedoniji moralo biti omogočeno, da naredita korak naprej in odpreta nekaj poglavij.
“Ko govorimo o Črni gori, so dobrososedski odnosi in neizvajanje dejanj, ki jim škodujejo, pomemben element, po katerem se meri pripravljenost države, da napreduje na evropski poti,” je dejala Metelko Zgombić, dodala pa je, da na današnjem sestanku niso govorili o odpiranju ali zapiranju pogajalskih poglavij za katero koli državo.
“Opazovali bomo, v kolikšni meri Črna gora izpolnjuje tisto, kar je že prej obljubila, in to bo eden od elementov, na podlagi katerih bomo ocenjevali, ali je napočil čas, da zapre nekaj konkretnih poglavij,” je dejala Metelko Zgombić.
Črnogorski parlament je konec junija izglasoval resolucijo o genocidu v Jasenovcu, da bi pomiril prosrbske stranke v vladajoči črnogorski koaliciji, potem ko je Črna gora v ZN podprla resolucijo o genocidu v Srebrenici.
Črnogorska opozicija je tedaj poudarila, da je ta poteza “kukavičje jajce” srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da bi poslabšal dobrososedske odnose s Hrvaško.
Glede Srbije je Metelko Zgombić dejala, da mora jasneje pokazati s konkretnimi ukrepi, da želi napredovati na evropski poti. “Potem lahko govorimo o odpiranju ali zapiranju nekaterih poglavij,” je dejala.
Dodala je, da je na današnji razpravi o vladavini prava spomnila na vprašanje regionalne jurisdikcije.
Srbija je pred več kot desetimi leti sprejela Zakon o regionalni jurisdikciji, s katerim se je razglasila za pristojno za procesuiranje vojnih zločinov, storjenih na območju nekdanje Jugoslavije.
“Dokler obstaja ta zakon o regionalni jurisdikciji, Srbija ne more napredovati na evropski poti. Mnogi kolegi so v današnji razpravi poudarili, da je vladavina prava bistvo medsebojnega zaupanja in zato takšen poskus pridobitve pristojnosti ene države članice ni sprejemljiv,” je dejala Metelko Zgombić. (24. septembra 2024.)