Izmenjen IPARD III finančni sporazum med Vlado Srbije in Evropsko komisijo

MIONICA – V vasi Tolić pri Mionici je med Vlado Srbije in Evropsko komisijo podpisan finančni sporazum IPARD III v višini 288 milijonov evrov. Sporazum sta podpisala vodja delegacije EU v Srbiji Emanuel Žiofre in ministrica za evropske integracije Tanja Miščević v prisotnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Aleksandra Martinovića, ki so pred tem obiskali kmetijsko gospodarstvo uporabnika IPARD Srđana Miletića, ki se ukvarja z vzrejo pitovnih piščancev.

IPARD III predstavlja nepovratna sredstva, ki jih Evropska unija določa Srbiji v kmetijskem sektorju, katerih cilj je povečanje učinkovitosti kmetijskih praks z vlaganjem v fizično imetja kmetijskih gospodarstev, infrastrukturo na podeželskih območjih, tehnologijo in sprejemanje okolju prijaznih metod. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Aleksandar Martinović je poudaril, da so v okviru programa IPARD III nova nepovratna sredstva povečana za približno 65 odstotkov v primerjavi s programom IPARD II. “Takšna podpora je izjemno pomembna za našo državo in za naše kmetijske proizvajalce. Že smo začeli izvajati program IPARD III z objavo javnih naročil, zanimanje uporabnikov po vsej državi pa je veliko, kar kaže število oddanih zahtevkov,” je povedal Martinović. Po njegovih besedah je kmetija Srđana Miletića dober primer uporabnika IPARD, hkrati pa tudi pokazatelj, da vlada Srbije nenehno dela na izboljšanju kmetijskega sektorja. “Verjamem, da bomo imeli enako uspešne primere tudi skozi nov razvojni program IPARD III,” je sporočil minister. Martinović je dodal, da je bilo izkoriščenih 60 odstotkov sredstev, pridobljenih v okviru programa IPARD II, ter da je cilj povečati izvoz kmetijskih proizvodov. “Zadnjih letih imamo neravnovesje med proizvodnjo poljščin in živinorejo. Proizvajamo dovolj koruze, pšenice, sončnic, vendar se soočamo s padcem števila glav, nimamo dovolj živine, zlasti svinj in goveda,” je dejal Martinović.

Vravi, je to razlog, zakaj je treba okrepiti navedeni sektor. “To je velik izziv, ki je pred nami. Nismo zadovoljni s količino mesa, ki jo imamo, naš cilj je, da v prihodnjem obdobju povečamo živinorejski sklad,” je sporočil Martinović. Vodja delegacije EU v Srbiji Emanuel Žiofre navaja, da delajo na tem, da podprejo srbske kmete, in da jim zagotovijo, da bodo, ko bo Srbija postala članica EU, srbski kmetje postali konkurenčni kmetje EU. “Sredstva iz programa IPARD so znatno povečana, kar odraža zavezanost EU tem ciljem, saj na Srbijo gledamo kot na bodočo članico EU. Srbija bo morala pravilno izkoristiti ta sredstva in povečati svojo zmogljivost za absorpcijo, da bi na najboljši način izkoristila sredstva,” je dejal Žiofre.

Ministrica za evropske integracije Tanja Miščević pravi, da je IPARD III namenjen pravnim in fizičnim osebam v regijah Beograda, Vojvodine, Šumadije, zahodne, južne in vzhodne Srbije. “Oni bodo lahko pridobili opremo in stroje, gradili ali obnavljali kmetijske objekte – da bodo s tem dosegli evropske standarde na področju higiene, varnosti hrane, dobrobiti živali in varstva okolja, izboljševali svojo proizvodnjo in sposobnost ter zmogljivosti za predelavo, da bi izdelke plasirali na trge EU,” je pojasnila Miščević. Župan občine Mionica Boban Janković pravi, da obstaja tudi lokalna spodbuda za razvoj kmetijstva, predvsem na področju ekološke proizvodnje. “Gledamo, da povežemo turizem in kmetijstvo,” je povedal. Prvi javni razpis za program IPARD II je bil objavljen decembra 2017 v višini 175 milijonov evrov, do konca drugega cikla tega programa pa je več kot 1.100 kmetov imelo možnost izkoristiti nepovratna sredstva EU. Program IPARD III za Srbijo je bil sprejet marca 2022, njegov proračun pa znaša 288 milijonov evrov. (12. november)