Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Predsednik republike Pahor na vrhu Berlinskega procesa
Berlin – V ospredju današnjega vrha Berlinskega procesa bodo vprašanja energetske varnosti, zelene agende in regionalnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu, predviden pa je tudi podpis več sporazumov. Srečanja v Berlinu se na povabilo gostitelja, nemškega kanclerja Olafa Scholza, v imenu Slovenije udeležuje predsednik Borut Pahor.
Voditelji šestih držav Zahodnega Balkana – Albanije, BiH, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore in Srbije – se bodo po napovedih dogovorili tudi o reformi in boljši povezanosti svojih energetskih sektorjev. V uradu predsednika Pahorja so izpostavili, da je širitvena politika EU v sedanjih geopolitičnih okoliščinah ključno orodje za zagotavljanje varnosti, razvoja in miru v Evropi. (3. november)
Prva izplačila energetskega dodatka najbolj ranljivim
Ljubljana – Država je v sredo izplačala energetski dodatek večini prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki so upravičeni do tega novega dodatka. Z njim želi država približno 60.000 posameznikom in družinam z nizkimi dohodki pomagati pri soočanju z energetsko draginjo.
Dodatek za samsko osebo znaša 200 evrov, v družinah pa se nato dodatki zvišujejo glede na število otrok. Vsi, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, pa so v težkem finančnem položaju, lahko do 28. februarja 2023 pri pristojnem centru za socialno delo vložijo vlogo. Center bo presodil, ali so upravičeni do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, samska oseba ali družina pa bo nato upravičena tudi do energetskega dodatka.
Energetski dodatek za dohodkovno najšibkejše kategorije invalidov v višini 200 evrov bo medtem izplačan na različne datume, odvisno od zakonske podlage, po kateri je določena invalidnost. Ukrep naj bi zajel približno 13.500 invalidov. Celotna vrednost izplačil je ocenjena na približno 35 milijonov evrov. (2. november)
Slovenija bo za Ukrajince samodejno podaljšala začasno zaščito do marca 2024
Ljubljana – Slovenija bo v skladu z odločitvijo Evropske komisije do 4. marca 2024 samodejno podaljšala začasno zaščito za razseljene osebe iz Ukrajine, so v sredo objavili na spletni strani vlade. Upravna enota bo osebi s priznano začasno zaščito po uradni dolžnosti brezplačno izdala novo izkaznico z veljavnostjo do 4. marca 2024.
Notranji ministri držav članic Evropske unije, ki skupaj gostijo več milijonov beguncev iz Ukrajine, so se na zasedanju sredi oktobra s komisijo strinjali o podaljšanju začasne zaščite za ukrajinske begunce do marca 2024. To jim omogoča podporo pri iskanju namestitve ter dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in evropskega trga dela.
Z notranjega ministrstva so za STA sporočili, da je bilo doslej vloženih 7889 vlog za začasno zaščito in odločeno v 7515 primerih, od katerih je bila začasna zaščita priznana 7160 osebam. (2. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.