Kamenický: EU ni enotna pri oblikovanju skupnega sklada za obrambne izdatke

Bruselj – Slovenija ne razmišlja o višjih izdatkih za obrambo, ki bi presegali dva odstotka BDP, kar izpolnjuje kot članica Severnoatlantskega zavezništva ter o čemer razmišljajo nekatere države članice Evropske unije (EU). To je v torek v Bruslju povedal minister za finance SR Ladislav Kamenický (Smer-SD) po sestankih finančnih ministrov evrskega območja in EU, poroča bruseljski dopisnik STA.

Kamenický je na vprašanje, kako vidi rezultat ponedeljkovega neformalnega srečanja voditeljev nekaterih držav EU, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, in na katerem ni bilo doseženo nobeno konkretno dogovor o povečanju izdatkov za obrambo, priznal, da nima neposrednih informacij o tem, kaj se je zgodilo v Parizu.

“Lahko pa povem, da ima Slovenska republika obveznost dveh odstotkov BDP za obrambo in na tej obveznosti ne nameravamo nič spremeniti,” je dejal.

Potrdil je, da so bile ministrske razprave tudi o tem, da so nekatere države EU pripravljene povečati izdatke za obrambo. V Sloveniji to smatrajo kot “premiersko temo”. Njega kot ministra za finance predvsem zanima, kakšen vpliv bi taki izdatki imeli na fiskalna pravila, ki jih zahteva Bruselj, predvsem v času konsolidacije nacionalnega gospodarstva.

“Nočemo biti sankcionirani za nekatere zadeve, ki bi lahko bile povezane s takim povečanjem. Za zdaj vztrajamo pri tem, da sta dva odstotka dovolj,” je sporočil.

Po njegovih besedah Slovenija zagovarja politiko dvojne uporabe vojaških izdatkov, kar pomeni, da se nekateri lahko uporabijo tudi v civilnem sektorju in obrambni industriji. To vključuje na primer popravila mostov, ki se uporabljajo za civilno in obrambno tehniko ali izgradnjo vojaške bolnišnice v Prešovu.

Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen je konec prejšnjega tedna nakazala možnost izvzetja izdatkov članic EU za obrambo iz pravil Pakta stabilnosti in rasti, ki “skrbi”, da države gospodarijo odgovorno in se preveč ne zadolžujejo. Kamenický je pojasnil, da “povsem iz naslova svoje funkcije” mora predlog Evropske komisije obravnavati z denarnega vidika.

“Na eni strani me zanima, kakšen vpliv bo to imelo na primanjkljaj, nedvomno bi to vplivalo na dolg Slovenske republike in lahko bi vplivalo tudi na bonitetno oceno, tako da bo tukaj več različnih vprašanj,” je opisal situacijo. Dodal je, da so ministri govorili tudi o večjem vključevanju Evropske investicijske banke (EIB) v financiranje izdatkov za obrambo in tudi o vzpostavitvi podobnega sklada, kot je bil Načrt za okrevanje in odpornost za področje obrambe. Vendar je opozoril, da za zdaj ni enotnega mnenja držav članic Unije. (18. februarja)