go to the original language article
“`html
Lahbib je bil s strani predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen predlagan kot kandidat za komisarko za pripravljenost in krizno upravljanje ter za enakost. Njeno zapleteno področje je povzročilo, da jo lahko zasliši kar šest odborov, preden Evropski parlament odloči, ali je primerna za komisarko in ali je prava oseba za pristojnosti, ki so ji dodeljene.
Kot je bilo pričakovano, so ji številni poslanci postavljali vprašanja o morda najtežjem obdobju Lahbib kot zunanji ministrici v belgijski zvezni vladi: izdajanju vizumov delegaciji iz Irana junija 2023, kar je skoraj privedlo do njenega odstopa. “Ali ste od takrat prišli do novih spoznanj?” je vprašala Assita Kanko (N-VA). Lahbib je odgovorila, da je bila bruseljska vlada odgovorna za povabilo iranskega župana, “proti priporočilom mojega ministrstva”. Zadeva se je končala lani z glasovanjem o zaupnici v poslanski zbornici, iz katere je, kot pravi, Lahbib spoznala, da si kot komisarka želi sodelovati z Evropskim parlamentom “v istem duhu”.
Tudi njeno potovanje na ukrajinski polotok Krim leta 2021, ko je bila še novinarka pri RTBF, je bilo obujeno. To je v Belgiji povzročilo polemike, ker je potekalo čez rusko ozemlje in ker je Lahbib potovanje opravila na povabilo. V parlamentu je v sredo zanikala, da bi jo povabila “Putinova hči”. “To je bila umetnica, ki je živela v Belgiji,” je dejala.
Lahbib je vprašanje izkoristila, da poudari svojo predanost neodvisnosti in suverenosti Krima ter Ukrajine. Poudarila je, da je vedno zagovarjala pošiljanje F-16 in humanitarne pomoči v Kijev, da je sama večkrat odpotovala v ukrajinsko prestolnico in prejšnji mesec obiskala vojaško bolnišnico v Neder-Over-Heembeeku s predsednikom Volodimirjem Zelenskim. “In pod belgijskim predsedovanjem EU smo naredili zgodovinski korak, da odpremo pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo.”
“`