es flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by EFE.

Strasbourg (Francija) – Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je danes razkrila svojo ekipo komisarjev za prihodnjih pet let mandata, pri čemer morajo vsi prestati še zaslišanje in preverjanje pred Evropskim parlamentom. To je 27 profilov.

Predsednica: Ursula von der Leyen (Nemčija)

Von der Leyen (Bruselj, 1958), vsemogočna predsednica Evropske komisije med letoma 2019 in 2024, ponovno opravlja svojo funkcijo po tem, ko je pred tem zasedala tri različna ministrstva v Berlinu v več mandatih Angele Merkel: obramba, delo in družina. Po izobrazbi je zdravnica in ima sedem otrok.

Prva izvršna podpredsednica za pravičen, čist in konkurenčen prehod: Teresa Ribera (Španija)

Ribera (Madrid, 1969) ima skoraj dve desetletji izkušenj na vodilnih položajih vladne podnebne politike, zadnjih šest let kot ministrica in podpredsednica španske vlade. V svoji karieri izstopa po izkušnjah na področju podnebnih vprašanj in svoji pogajalski sposobnosti, kar ji je omogočilo pomembno vlogo na različnih področjih, vključno z reformo evropskega trga z električno energijo.

Izvršni podpredsednik za blaginjo in industrijsko strategijo: Stéphane Séjourné (Francija)

Séjourné (Versailles, 1985) zapušča svoj položaj francoskega ministra za zunanje zadeve, da bi se vrnil v Bruselj, kjer je do začetka letošnjega leta gradil svojo politično kariero kot evropski poslanec in vodja evropskih liberalcev. Pred tem je bil zelo bližnji svetovalec Emmanuela Macrona tako v času njegovega predsedovanja kot tudi v obdobju, ko je bil minister.

Izvršna podpredsednica in visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko: Kaja Kallas (Estonija)

Bodoča voditeljica skupne diplomacije Kallas (Talin, 1977) zapušča položaj ministrice svoje države, kjer si je ustvarila ugled s svojo neomajno podporo Kijevu in trdo držo do Moskve, kar je postalo očitno po ruski invaziji v Ukrajino. Že prej je delovala v Bruslju kot evropska poslanka, specializirana za digitalna vprašanja.

Izvršna podpredsednica za tehnološki suverenost, varnost in demokracijo: Henna Virkunnen (Finska)

Virkkunen (Joutsa, 1972) je evropska poslanka od leta 2014, med svojo politično kariero na Finskem pa je sodelovala v treh liberalno-konzervativnih vladah kot ministrica za izobraževanje (2008-2011), javne uprave in lokalno samoupravo (2011-2014) ter za promet (2014).

Izvršni podpredsednik za kohezijo in reforme: Raffaele Fitto (Italija)

Nekdanji pribočnik Silvia Berlusconia in s preteklostjo v krščanski demokraciji bo Fitto (Maglie, 1969) prvi član italijanske skrajno desničarske stranke, ki bo postal del izvršne oblasti Evropske komisije, po skoraj dveh letih kot prijazni obraz Giorgie Meloni v Bruslju kot eden najvplivnejših članov njene vlade in ključni člen za dodeljevanje evropskih sredstev po pandemiji.

Izvršna podpredsednica za ljudi, veščine in pripravljenost: Roxana Minzatu (Romunija)

Evropska poslanka Roxana Minzatu (Bukarešta, 1980) je bila članica romunskega parlamenta med letoma 2016 in 2020, leta 2019 pa kot ministrica za evropska sredstva z osredotočenostjo na infrastrukturni razvoj in digitalizacijo države. Ima obsežne izkušnje pri upravljanju evropskih sredstev, pridobljene v zasebnem sektorju, nevladnih organizacijah in javnih funkcijah.

Komisarka za finančne storitve in unijo za prihranke in naložbe: Maria Luís Albuquerque (Portugalska)

Ta ekonomistka (Braga, 1967) je bila ministrica za finance med letoma 2013 in 2015 v konzervativni vladi Pedra Passosa Coelha, v letih, zaznamovanih z reševalnimi ukrepi, ki so vključevali zmanjšanje pomoči za zaposlitev in zmanjšanje pokojnin med različnimi ukrepi.

Komisar za energijo in stanovanja: Dan Jørgensen (Danska)

Jørgensen (Odense, 1975), diplomiran politolog, je bil skoraj desetletje evropski poslanec, dokler ga Helle Thorning-Schmidt ni povabila nazaj v nacionalno politiko leta 2013 kot ministra za prehrano, kmetijstvo in ribištvo. Leta kasneje je ponovno prevzel ministrske naloge v vladah Metteja Frederiksena.

Komisarka za okolje, odpornost vodnih virov in konkurenčno krožno gospodarstvo: Jessika Roswall (Švedska)

Roswall (Uppsala, 1972) je diplomirala iz zgodovine na univerzi v Stockholmu in ima tudi magisterij iz prava iz Uppsale. Je poslanka v švedskem parlamentu od leta 2010 za zmerno stranko (konzervativno) in je bila del odbora za evropske zadeve narodne skupščine, ki mu je zadnji dve leti predsedovala kot ministrica.

Komisar za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo: Piotr Serafin (Poljska)

Z izjemo Donalda Tuska noben poljski politik nima toliko izkušenj v skupnih institucijah kot Piotr Serafin, “desna roka” poljskega premierja v Evropi. Serafin, ki je bil šef kabineta Tuska, ko je bil ta predsednik Evropskega sveta, je decembra lani prevzel stalno predstavništvo svoje države v Bruslju.

Komisar za obrambo in vesolje: Andrius Kubilius (Litva)

Kubilius (Vilna, 1956) je študiral fiziko na univerzi v Vilniusu in po osamosvojitvi Litve je bil izvoljen za poslanca ter dvakrat opravljal funkcijo predsednika vlade (med letoma 1999-2000 in 2008-2012). Leta 2019 je postal evropski poslanec in si pridobil ugled zagovornika trde linije v odnosih z Rusijo ter podpore Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji.

Komisar za notranje zadeve in migracije: Magnus Brunner (Avstrija)

Brunner (Höchst, 1972), po poklicu pravnik, je od decembra 2021 finančni minister svoje države, pred tem pa je bil državni sekretar na ministrstvu za okolje, energijo, promet, inovacije in tehnologijo. Deloval je tudi kot politični direktor Avstrijske gospodarske zveze, kot vodja razvoja v energetski družbi Illwerke VKw Group in član izvršnega odbora energetske družbe OeMAG.

Komisar za ribištvo in oceane: Costas Kadis (Ciper)

Kadis (Nikozija, 1967) je bil minister za zdravje med julijem 2007 in februarjem 2008, vodil je resor za izobraževanje in kulturo med letoma 2014 in 2018 ter za kmetijstvo med letoma 2018 in 2023. Po odhodu iz vlade leta 2023 je biolog in zaveden zagovornik ohranjanja biotske raznovrstnosti prevzel položaj dekana šole za zdravstveno politiko na zasebni univerzi Frederick University (Ciper).

Komisar za trajnostni promet in turizem: Apostolos Tzitzikostas (Grčija)

Tzitzikostas (Solun, 1978) je bil do zdaj guverner grške regije Srednja Makedonija in je bil predsednik Unije grških regij in Evropskega odbora regij.

Komisarka za start-upe, raziskave in inovacije: Ekaterina Zaharieva (Bolgarija)

Zaharieva (Pazardzhik, 1975) je bila zunanja ministrica v tretji vladi vodje stranke GERB, Boyka Borisova, med letoma 2017 in 2021. Pred tem je bila ministrica za pravosodje, podpredsednica vlade in ministrica za regionalni razvoj v prehodnih vladah Georgija Bliznaškega in Marina Rajkova med letoma 2014 in 2017.

Komisar za zdravje in dobrobit živali: Olivér Várhelyi (Madžarska)

Várhelyi (Szeged, 1972) je aktualni komisar za sosedstvo in širitev ter si želi ponoviti mandat po petih letih, zaznamovanih s polemikami, najnovejšimi glede enostranske prekinitve serije sredstev, namenjenih Palestini. Je pravnik in diplomat.

Komisarka za širjenje: Marta Kos (Slovenija, čaka na uradno potrditev)

Kos (Prevalje, 1965) je slovenska diplomatka, ki je bila veleposlanica v Švici in Nemčiji, ter je bila podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, članica liberalcev iz skupine Renew Europe. Kabinet slovenskega premierja je zagovarjal, da ima “obsežne izkušnje pri upravljanju in projektih EU” ter da je strokovnjakinja za komunikacijo.

Komisarka za Mediteran: Dubravka Suica (Hrvaška)

Suica (Dubrovnik, 1957) želi ponoviti mandat v Evropski komisiji po petih letih na čelu resorja za demografijo in demokracijo. Pred tem je bila štirikrat evropska poslanka, dvakrat županja svojega rojstnega mesta, poslanka v hrvaškem parlamentu in visoka uradnica HDZ.

Komisar za trgovino in gospodarsko varnost ter komisar za medinstitucionalne odnose in preglednost: Maros Sefcovic (Slovaška)

Sefcovic (Bratislava, 1966) je slovaški politik in diplomat, ki si prizadeva za svoj četrti zaporedni mandat v komisiji, potem ko je bil v tej zakonodajni dobi podpredsednik. Študiral je ekonomijo in pravo v Bratislavi ter diplomacijo v Moskvi. Sprva je delal na češkoslovaškem veleposlaništvu v Zimbabveju, nato na slovaškem v Ottawi, nazadnje pa je bil povišan v veleposlanika v Tel Avivu in je postal stalni predstavnik svoje države pri EU.

Komisar za gospodarstvo in produktivnost ter komisar za implementacijo in poenostavitve: Valdis Dombrovskis

Dombrovskis (Riga, 1971) je že izkušen na bruseljskem prizorišču, kjer je bil že izvršni podpredsednik pod vodstvom Von der Leynove med letoma 2019 in 2024, osredotočen na gospodarske resorje. Pred tem je imel odgovornosti pri finančnih storitvah in trgovini. Diplomiral je iz fizike, matematike in ekonomije ter je bil predsednik vlade svoje države med letoma 2009 in 2014.

Komisar za mednarodna partnerstva: Jozef Síkela (Češka republika)

Síkela (Rokycany, 1957), aktualni minister za industrijo in trgovino Češke republike, je ekonomist, ki je tri desetletja delal v bančnem sektorju, na vodilnih položajih v Avstriji, Češki, Slovaški in Ukrajini, leta 2021 pa je stopil v politiko. Med češkim predsedovanjem EU leta 2022 je vodil pogajanja z energetskimi ministri držav članic glede energetske krize, ki jo je povzročila ruska invazija v Ukrajino.

Komisarka za pripravljenost in upravljanje kriz ter komisarka za enakost: Hadja Lahbib (Belgija)

Najnovejše izkušnje Lahbib (Boussu, 1970) so jo postavile na čelo belgijskega ministrstva za zunanje zadeve, kjer je imela pomembno vlogo med rotacijskim predsedovanjem svoje države Svetu EU v zadnjem polletju prejšnje zakonodajne dobe. Rojena v Alžiriji, je bila tudi novinarka, preden je vstopila v politiko.

Komisar za podnebje in zeleni rast brez emisij: Wopke Hoekstra (Nizozemska)

Hoekstra (Bennekom, 1975), vidna osebnost krščansko-demokratske stranke CDA, je zasedal več pomembnih položajev v vladi Nizozemske, vključno z ministrom za finance in zunanje zadeve med letoma 2017 in 2023, med njegovim mandatom na čelu finančnega resorja pa ga je močno kritizirale južnoevropske države zaradi njegovega stališča o fiskalni varčnosti med pogajanji o sprejemanju sredstev za okrevanje po pandemiji.

Komisar za kmetijstvo in prehrano: Christophe Hansen (Luksemburg)

Hansen (Wiltz, 1982) je evropski poslanec od leta 2018 in ima izkušnje tako v lokalni politiki v Luksemburgu kot tudi v zakulisju Bruslja, kjer je delal tako kot parlamentarni asistent kot tudi svetovalec v različnih predstavništvih svoje države v belgijski prestolnici.

Komisar za demokracijo, pravosodje in vladavino prava: Michael McGrath (Irska)

McGrath (Cork, 1978) je štiri leta član irske vlade, kjer je bil minister za finance in tudi za javno porabo in reforme. Študiral je trgovino v svojem domačem mestu in je delal kot računovodja pri KPMG in kot finančni kontrolor pri radijski postaji v svojem mestu.

Komisar za medgeneracijsko pravosodje, mladino, kulturo in šport: Glenn Micallef (Malta)

Micallef (Malta, 1989) je po izobrazbi ekonomist, med letoma 2020 in 2024 pa je bil vodja kabineta malteškega premierja, laburista Roberta Abele, ki mu je bil tudi svetovalec za evropske zadeve. Po odločitvi Združenega kraljestva za izstop iz EU je bil vodja enote za Brexit, ki je bila odgovorna za koordinacijo, pogajanja in prilagajanje malteškega prava zaradi britanskega odhoda iz evropskih institucij. (17. september)