go to the original language article
Do petka je 13 držav članic EU vložilo zahtevo za izključitev obrambnih izdatkov iz proračunskih pravil – kažejo podatki Evropske komisije. Države, za katere poteka postopek čezmernega primanjkljaja, bodo pridobile večjo fleksibilnost – je dejal tiskovni predstavnik EK Balazs Ujvari.
V skladu s fiskalnimi pravili primanjkljaj držav članic ne sme presegati 3 odstotke BDP, dolgovanje pa ne sme biti večje od 60 odstotkov. Izdatki za obrambo držav, ki bodo izkoristile klavzulo o izstopu, bodo izključeni iz teh pravil.
Ujvari je sporočil, da so do petka zahtevo za obrambno klavzulo o izstopu vložile: Belgija, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Nemčija, Litva, Latvija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Madžarska. Ta številka je še vedno nižja od tiste, ki jo je v sredo navedel minister za finance Andrzej Domański. EK upošteva le države, ki so vložile zahtevo na uraden način, medtem ko Svet EU, katerega predsedovanje opravlja Poljska, upošteva tudi ustne obveznosti. Poljski minister za finance je omenil še Bolgarijo, Češko in Hrvaško.
Zato – kot je v petek pojasnil Ujvari – bi se morala številka, ki jo navaja EK, v prihodnjih dneh povečati.
EK bo maja ocenila zahteve in svojo odločitev izdala 4. junija. Tiskovni predstavnik EK ni želel napovedovati, ali bodo vse države, ki zaprosijo za izključitev obrambnih izdatkov iz proračunske discipline EU, prejele to oprostitev, vendar je dejal, da se lahko s precejšnjo verjetnostjo tega pričakuje. “Menimo, da obstaja dober razlog, zakaj bodo te prošnje obravnavane,” je poudaril.
Med tistimi, ki so zaprosili, so države, za katere poteka postopek čezmernega primanjkljaja; gre za Poljsko, Belgijo, Slovaško in Madžarsko.
“Če se država, ki je zajeta v postopek čezmernega primanjkljaja, obrne s prošnjo za aktivacijo t.i. nacionalne klavzule o izstopu in bo ta prošnja pozitivno obravnavana (s strani EK – PAP) ter Svet EU to odobri, bo to upoštevano pri oceni, prav tako pa bo upoštevana fleksibilnost, ki jo bodo te države članice pridobile zaradi klavzule,” je dejal tiskovni predstavnik Ujvari.
Prekinitev pravil o izdatkih v primeru izdatkov za obrambo je eden od elementov paketa oboroževanja EU, ki ga je predsednica EK Ursula von der Leyen predlagala februarja in s katerim so se strinjali voditelji držav članic.
Uporaba takšnega izjemnega ukrepa naj bi omogočila državam, da dodatno porabijo enakovredno 1,5 odstotka BDP za obrambo v letih 2025-2029; referenčna točka je leto 2021.
V skladu s ocenami EK naj bi načrt oboroževanja Evrope omogočil mobilizacijo dodatnih 800 milijard evrov na ravni celotne EU. 150 milijard evrov bo EK zagotovila v okviru programa posojil SAFE, preostalih 650 milijard evrov pa je znesek, ki ga po ocenah EK lahko pridobimo z prekinitvijo pravil o izdatkih na področju obrambe.
Do sedaj se za oprostitev niso obrnile velike gospodarstva EU, kot so Francija, Italija, Španija in Nizozemska. Na vprašanje, ali je brez njihovega sodelovanja še vedno mogoče mobilizirati 650 milijard evrov za obrambo v nacionalnih proračunih, ki jih je določila EK, je tiskovni predstavnik EK poudaril, da oprostitev pravil o izdatkih ni potrebna vsem državam, saj so države, ki imajo dovolj fiskalnega prostora, da povečajo izdatke za vojsko, ne da bi se izpostavile postopku čezmernega primanjkljaja. (02.05.2025)