Vsa orodja so na mizi, ko gre za to, da se ZDA prisili k umiku groženj o carinah in prevzemu Grenlandije.
To pravi evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
Izjava prihaja na poti na srečanje držav v evroskupini v ponedeljek v Bruslju.
“Imamo orodja na razpolago. Trenutno nič ni umaknjeno z mize,” pravi Dombrovskis.
EU je že pripravila povračilne carine v višini 93 milijard evrov na ameriško blago v povezavi s trgovinskim sporazumom poleti.
Te carine je mogoče hitro aktivirati kot prvi korak.
To ustreza temu, da bi lahko evropske povračilne carine prizadele ameriško blago v vrednosti okoli 690 milijard danskih kron.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa želi udariti po Trumpu bistveno ostreje.
Macron se zdaj zavzema za aktivacijo doslej še nikoli uporabljenega protitlačnega instrumenta EU.
Ta se imenuje tudi “trgovinska bazuka” EU, ker gre za najbolj daljnosežen gospodarski ukrep, ki ga lahko EU sprejme proti tretji državi.
Sprejme se ga lahko v dveh krogih s kvalificirano večino. Tako na primer Madžarska ne more blokirati.
Prvi korak je, da EU ugotovi, da gre za poskus “gospodarskega izsiljevanja” proti državi članici.
V Bruslju ocenjujejo, da je ta pogoj izpolnjen. Še posebej po zadnjih Trumpovih grožnjah s carinami na evropske države.
Naslednji korak je, da voditelji držav EU odločijo, kaj naj “bazuka” konkretno zadene.
O tem morata v ponedeljek razpravljati finančna ministra Francije in Nemčije, je konec tedna sporočila francoska administracija.
V najbolj daljnosežni različici se lahko Evropa odloči, da v celoti izključi ameriške dobavitelje iz EU.
To bi lahko bili na primer ameriški digitalni velikani, kot so Microsoft, Google in Amazon.
Težava je, da lahko to hkrati deloma ohromi evropska podjetja.
Ta tri podjetja namreč obvladujejo evropski trg rešitev v oblaku, kjer ZDA predstavljajo okoli 70 odstotkov trga v Evropi
To je eden od razlogov, zakaj si Evropa najbolj želi diplomatske rešitve.
“Poudariti je treba, da EU ostaja solidarna s Kraljevino Dansko, z Grenlandijo in njihovim prebivalstvom. Varovali bomo načelo suverenosti, teritorialne celovitosti držav EU in tudi Grenlandije. Grožnje s carinami niso sprejemljive kot način reševanja tega vprašanja,” pravi Valdis Dombrovskis.
Poudarja, da je cilj preprečiti carinsko vojno med EU in ZDA zaradi Grenlandije.
“Ne smemo pozabiti, da je Transatlantic Trade and Investment Partnership največji na svetu. Zato je veliko gospodarsko tvegano. Tako za Evropo kot tudi za ZDA ter za ameriška podjetja in zaposlene.
Zato moramo delati na tem, da najdemo konstruktivno rešitev, ki spoštuje mednarodno pravo in upošteva tudi naše pomembne gospodarske in geopolitične odnose,” pravi Valdis Dombrovskis.
S tem je EU za zdaj na poti na enako čakalno linijo, ki je zaznamovala tudi pogajanja pred trgovinskim sporazumom poleti.
Ta se je končal s 15-odstotnimi ameriškimi carinami na evropsko blago.
Vprašanje: Če EU zdaj ne pokaže moči proti Trumpu, kako naj potem kdo jemlje EU resno kot geopolitičnega akterja?
“To je seveda pomembna točka. Zato tudi poudarjam, da moramo imeti spoštovanje do mednarodnega prava in delati na zaščiti gospodarskih interesov Evrope in ZDA. Trenutno potekajo intenzivna posvetovanja, pozneje v tednu pa bo vrh EU, na katerem bomo razpravljali o vprašanju in se odločili, kakšen naj bo odgovor EU,” pravi Valdis Dombrovskis.
go to the original language article
