Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Komisarka Johansson: Nadzora na notranjih schengenskih mejah se je treba znebiti
Bruselj – Nadzora na notranjih schengenskih mejah se je treba znebiti, je v torkovem pogovoru za STA povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Komisija se po njenih besedah pogovarja s članicami, ki izvajajo nadzor, in njihovimi sosedami, tudi s Slovenijo in Avstrijo, da bi našli druge načine za zagotavljanje varnosti.
“Nadzora na notranjih mejah se moramo znebiti,” je v pogovoru za STA, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR), povedala Johansson. Dodala je, da se s članicami, ki izvajajo nadzor, in njihovimi sosedami pogovarjajo, kako najti druge, boljše načine za preprečevanje nezakonitih prehodov in varnostnih tveganj, ne da bi izvajali nadzor na notranjih mejah.
Na vprašanje, kakšna bi bila možna rešitev za odpravo nadzora na slovensko-avstrijski meji, ki se sicer izvaja že od vrhunca begunske krize v letu 2015, je komisarka odgovorila, da so nekatere rešitve že na mizi. Več jih je komisija predstavila tudi v okviru predloga novega schengenskega zakonika. Po navedbah virov pri EU bo sestanek slovenske in avstrijske delegacije pod okriljem koordinatorja za schengen potekal 7. februarja. (31. januarja)
Predsednica Pirc Musar v Zagrebu na prvem srečanju s hrvaškim kolegom Milanovićem
Zagreb – Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila v sredo na obisku na Hrvaškem. V Zagrebu se je sestala s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, kar je bilo njuno prvo srečanje. Govorila sta o odnosih med državama, gospodarskem sodelovanju in dogajanju na Zahodnem Balkanu.
Oba predsednika sta velik del pogovorov namenila pobudi Brdo-Brioni, srečevanju voditeljev držav Zahodnega Balkana. “Želim si, da bi Hrvaška in Slovenija vodili dialog med ostalimi državami v regiji,” je izjavila slovenska predsednica. Po njenih besedah je Slovenija že pri približevanju Bosne in Hercegovine evropskim integracijam dokazala, da lahko igra pomembno vlogo na tem območju. Pirc Musar je še napovedala, da bi lahko prihodnje srečanje v okviru pobude prvič potekalo zunaj Slovenije ali Hrvaške. (1. februar)
V Ljubljani prijeli domnevna ruska vohuna
Ljubljana – V slovenskem priporu sta od začetka lanskega decembra domnevna ruska vohuna z argentinskim državljanstvom. Slovenska-obveščevalno varnostna služba, ki naj bi ju izsledila v sodelovanju s partnerji iz EU in Nata, je o njunem delovanju obvestila tožilstvo. To je uvedlo predkazenski postopek, sodišče pa je za osumljenca odredilo pripor. Grozi jima osem let zapora. Par je osumljen kaznivega dejanja vohunstva in overitve lažne vsebine.
V poslovni stavbi v Ljubljani sta imela registrirano podjetje za računalništvo in IT ter umetnostno galerijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je potrdila, da sta pripadnika ruske obveščevalne službe. Zadevo je označila za resno in mednarodno odmevno, politika do Rusije pa po njenih besedah ostaja nespremenjena. (30. januarja)
Kmetijska ministrica Šinko za jasno označevanje porekla medu
Bruselj – Slovenija je na zasedanju kmetijskih ministrov članic EU v ponedeljek predstavila pobudo o reviziji direktive o medu, v kateri si prizadeva za jasno označevanje porekla medu, saj je zdaj razvidno le, ali je med iz EU ali gre za mešanico z medom iz tretjih držav. “Podpira nas 19 držav članic, od tega tudi večje države, kot so Francija, Poljska, Bolgarija in Romunija. Tako da imamo zelo močno podporo in upamo, da tega Evropska komisija ne bo mogla spregledati,” je dejala kmetijska ministrica Irena Šinko.
Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je v razpravi o tej temi poudaril, da mora biti označevanje porekla medu jasno, a tudi sorazmerno. Napovedal je, da bo predlog revizije direktive o medu predstavil kmalu. Nova pravila morajo po njegovih besedah izboljšati informacije za potrošnike, a se je treba izogniti prevelikemu administrativnemu bremenu. (30. januar)
Slovenija izboljšala rezultate pri prenosu evropskih direktiv
Bruselj – Slovenija ima pri prenosu evropskih direktiv še vedno težave, a jih je zmanjšala najbolj od vseh članic EU, kaže v torek objavljeno poročilo Evropske komisije. Delež neprenesenih direktiv je leta 2021 znašal 1,2 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot leta 2020. Vendar pa se je povečal delež nepravilno prenesenih direktiv na 1,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot leto prej in za Slovenijo največ doslej
Pandemija covida-19 je po ugotovitvah Bruslja očitno poslabšala dosežke Slovenije na tem področju. Država je delež neprenesenih direktiv leta 2018 namreč znižala pod odstotek, kar je mejnik, ki ga je postavil Evropski svet. Leta 2020 se je spet zvišal na 1,6 odstotka. (31. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.