go to the original language article
Bruselj – Evropska komisija se zaveda zaskrbljenosti, ki jo izražajo prevozniki iz Zahodnega Balkana, pozorno spremlja razmere z blokadami mejnih prehodov in je v stiku s partnerji iz regije, je danes izjavil tiskovni predstavnik EK za notranje zadeve Markus Lamert.
Izjava Lamerta je bila odgovor na novinarsko vprašanje o stališču EK glede blokad mejnih prehodov proti schengenskemu območju s strani balkanskih prevoznikov in njihovih obtožb, da jih sistem EES diskriminira v primerjavi z njihovimi kolegi iz EU, pa tudi o tem, ali Unija načrtuje, da bi poklicnim voznikom podelila poseben status in jih ob vstopu v blok ne bi obravnavala kot turiste.
– Zavedamo se, da lahko veliko število strokovnjakov iz tretjih držav potrebuje, da ostanejo v schengenskem območju več kot 90 dni v obdobju 180 dni. To vključuje poklice z visoko mobilnostjo, kot so vozniki tovornjakov, pa tudi športniki in umetniki. To je povezano tudi z nacionalnimi pravili in obstoječimi dvostranskimi sporazumi. To je vprašanje, kateremu smo popolnoma predani in na katerem delamo ter razmišljamo v okviru priprav na prihajajočo vizumsko strategijo, ki jo bomo objavili ta teden, je izjavil Lamert.
Ponovil je, da sistem za vstop-izstop (EES) ne uvaja nobenih novih predpisov in nobenih novih zahtev, povezanih z dolžino bivanja v schengenskem območju, temveč zgolj zagotavlja boljše izvajanje obstoječih pravil in sistematično odkrivanje neregularnih praks.
– V skladu s schengenskimi pravili imajo državljani držav, ki za vstop v EU ne potrebujejo vizuma, pravico ostati v schengenskem območju 90 dni v obdobju 180 dni v kateri koli državi. Preko tega mora biti bivanje pokrito z vizumom ali z nacionalnimi ureditvami, je dodal Lamert.
Po njegovih besedah je pomembno poudariti, da ta pravila niso nova, temveč že leta enako veljajo na celotnem ozemlju schengenskega območja, ter da že zdaj predvidevajo določeno prožnost glede nekaterih kategorij delavcev. (26. januar 2026)