go to the original language article
Washington – Premier Hristijan Mickoski meni, da smo kot narod pretrpeli preveč ponižanj in sprejeli slabe dogovore v imenu višjih ciljev za evroatlantske integracije, a da država še vedno ni niti na začetku poti do članstva v EU. Zdaj, pravi, se od nas ponovno zahtevajo ustavne spremembe, vendar to vseeno ne zagotavlja gotovosti na evrointegrativni poti.
– Mi kot narod smo storili vse, kar smo lahko, pretrpeli smo veliko ponižanj in sprejeli veliko slabih dogovorov zaradi naše evropske perspektive in zaradi članstva v NATO, je dejal Mickoski v nagovoru na dogodku na Atlantskem svetu v Washingtonu, posvečenem prihodnosti transatlantskih odnosov na Zahodnem Balkanu.
Frustracije med državljani moje države, dodaja Mickoski, so izjemno velike.
– Pričujem, da so nas v času, ko smo bili v opoziciji leta 2018, obiskovali mnogi ljudje z vsega sveta, visoki uradniki iz EU, premierji mnogih močnih NATO držav, predsedniki, člani Evropske komisije, in nam govorili, da samo spremenimo ime in boste takoj postali članice NATO, začeli pogajanja z EU in jih zaključili v obdobju 4 do 5 let ter postali del EU. Te 4-5 let so minila pred 2 leti in smo v enaki situaciji kot pred 20 leti, a medtem smo spremenili zastavo, valuto, ime in vse, je poudaril Mickoski.
Pred nami, po njegovem mnenju, je zdaj nova zahteva po spremembi ustave, ki ne zagotavlja gotovosti na evrointegrativni poti. – Povejte mi drug primer v Evropi, ki je vsaj oddaljeno podoben našemu, ne govorim o približno podobnem. Tokrat smo rekli, če velja Pacta sunt servanda za nas, naj velja za vse. Če mi izpolnjujemo, potem pričakujemo tudi, da drugi izpolnjujejo, je dejal Mickoski.
– Zdaj moramo vključiti nekaj sto naših sodržavljanov v ustavno preambulo, kar je opis naše ustave. Govorimo o bolgarski skupnosti. V naši ustavi imamo Makedonce, Albance, Srbe, Turke, Bošnjake, Vlahe itd., zato če analizirate stvari iz te perspektive, to ni velika stvar. Ampak, zakaj bi jih vnesli v preambulo? Morda govorimo o človekovih pravicah, morda nekdo krši človekove pravice bolgarske skupnosti? Kdo smo mi politiki, da sodimo, ali so bile poškodovane človekove pravice? Obstaja institucija v Evropi, imenovana Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je odgovorna za sojenje, ali so bile človekove pravice kršene ali ne. In kaj pravi ta institucija v zadnjih letih? Jasni so bili, 14-krat so bile kršene človekove pravice makedonske skupnosti v Bolgariji in ničkrat bolgarske skupnosti v Makedoniji. Štirinajst proti nič. Kako naj to razložimo državljanom, zakaj to počnemo, ne dobimo nič, je poudaril Mickoski.
Po njegovem mnenju ta zahteva ni bistvena, saj pogajanja pomenijo krepitev institucij, izboljšanje kapacitet institucij, in ne reševanje bilateralnih vprašanj. – Rekli smo, da bomo to izvedli, vendar ko bomo končali naša pogajanja, ker se bojimo, da bi se to lahko spremenilo v neskončno zgodbo in sledile bodo nove in nove zahteve in nihče ne ve, kdaj se bo to končalo, je dejal Mickoski, ter dodal, da ko govorimo o evropski prihodnosti, moramo govoriti o skupnih vrednotah, umetni inteligenci, dobrem življenjskem okolju, gospodarstvu, boljši izobrazbi, in ne o nečem, kar se je dogajalo v srednjem veku. (21. februar)