Mickoski: Vlada ne bo vstopila v postopek ustavnih sprememb brez izpolnitve dveh ključnih pogojev

Skopje – Vlada ne bo vstopila v postopek ustavnih sprememb brez izpolnitve dveh ključnih pogojev, je izjavil predsednik vlade Hristijan Mickoski.

– Pomembno je, da sta dve stvari konstanta in da sta nespremenljivi. Prvič, imeti moramo jasna zagotovila Evropskega sveta v obliki sklepov, da sta makedonska identiteta in makedonski jezik nedotakljiva in da bo, ko bo Makedonija postala del EU, makedonski jezik uradni jezik. Prav tako se mora proces voditi na podlagi kopenhagenskih meril, brez novih bilateralnih vprašanj, je poudaril Mickoski v oddaji Tema dneva na TV Sitel.

Drugi pogoj je po njegovih besedah izpolnitev obveznosti vzhodne sosede.

– Če mi izpolnjujemo kapitulacije prejšnjih politikov, potem bi se morala izpolniti vsaj ena stvar – registracija nevladnih organizacij, kot je OMO Ilinden Pirin, v skladu s 14 sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, je dejal predsednik vlade.

Dodal je, da ne bo sprejel procesa brez gotovosti o uspešnem koncu.

– Državljani so frustrirani, veliko smo dali za integracijo – ime, zastavo, bankovce, več sprememb ustave. Vedno, ko se izpolni pogoj, pride nov. Ne morem se več izpostavljati takšni stvari, je poudaril Mickoski.

Predsednik vlade je poudaril, da je bilo pobud iz vplivnih držav članic EU za bilateralne pogovore, vendar so bile te neuspešne.

– Bilo je pobud iz številnih vplivnih držav članic Evropske unije in tudi številnih vplivnih politikov v Bruslju, da se dogovori sestanek, na katerem bi se na bilateralni ravni pogovarjali med ministri, recimo za zunanje zadeve. Te pobude, si predstavljajte, so bile neuspešne. Z druge strani ni bilo nobenega odgovora, je poudaril Mickoski.

Po njegovih besedah, če ni mogoče sklicati niti enega takega sestanka, če na ta sestanek ni mogoče pripeljati uradnih oseb iz sosednje Sofije, o kakšnih zagotovilih se bo potem govorilo, da bo to zadnje.

– Drugi pa pravijo: »Ali ste se vi poskusili pogovarjati na bilateralni ravni z uradno Sofijo.« V redu, ljudje, dajmo razčistiti. Ali je to bilateralni problem ali, kot pravite, problem med nami – Skopje, Sofija in Bruselj. Poglejmo, ali je multilateralen ali bilateralen. Če je bilateralen, potem imamo mi prav. Gre za proces bilateralizacije in ne za kopenhagenska merila. Če je tako, da vemo, je poudaril predsednik vlade. (15. december 2025)