Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Han na srečanjih z evropskimi komisarji za solidarnost in sodelovanje v EU pri soočanju z energetsko draginjo.
Bruselj – Minister za gospodarstvo Matjaž Han se je med obiskom v Bruslju, kjer se je med drugim sestal s podpredsednico Evropske komisije Margrethe Vestager in komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom, zavzel za solidarnost in sodelovanje v Evropski uniji pri soočanju z energetsko draginjo. Komisija je pripravljena poslušati tudi slovenske predloge.
Po Hanovih besedah je bila glavna tema pogovora z evropskim komisarjem za notranji trg Bretonom energetska draginja.
“Jasno sem povedal, kaj je Slovenija že naredila na tem področju in kaj pričakujemo od Evropske komisije. Strinjala sva se, da je trenutno pomembna absolutna solidarnost in sodelovanje med vsemi članicami in tudi komisijo.”
minister za gospodarstvo Matjaž Han
Evropska komisarka za konkurenčnost Vestager je ministra pozvala, naj Slovenija pošlje svoj predlog glede pomoči gospodarstvu. “To se mi zdi ključno,” je na novinarski konferenci povedal Han. Dodal je, da mu je zagotovila, da želi, da bodo vse pomoči in sheme delovale za vse države enako. Gospodarski minister je napovedal, da bo Slovenija svoj predlog komisiji poslala konec tega tedna.
“Regulacija bo sprejeta v nekaj tednih in na podlagi te regulacije cen se bo šlo v spreminjanje shem oziroma prilagoditev shem za posamezne države. Potem bomo države vedele, kje približno bo cena električne energije omejena in kje bomo morale nato intervenirati s svojimi lastnimi sredstvi,” je povedal Han. Del sredstev pa bodo članice prejele tudi povrnjen s strani komisije. (22. september)
Vlada več kot podvojila pomoč gospodarstvu zaradi cen energentov
Ljubljana – Vlada bo po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Dejana Židana več kot podvojila pomoč gospodarstvu. To v praksi pomeni, da nova številka pomoči ni več 40 milijonov evrov, ampak 86 milijonov evrov, je dejal.
Vlada je dvignila odstotek pomoči subvencioniranja energetskih stroškov, in sicer s 30 na 50 odstotkov.
“Vlada se je odločila, da v shemo pomoči vključi sektor kmetijstva in ribištva ter tiste zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost,” je v izjavi za javnost po seji vlade sporočil državni sekretar. Na drugi strani je vlada iz zbirke prejemnikov izključila celotni finančni sektor.
Slovenski podjetniški sklad je vlada dokapitalizirala s šestimi milijoni evrov, z namenom, da ta sklad slovenskemu gospodarstvu zagotovi likvidnostna posojila, v kolikor jih podjetja potrebujejo, je utemeljil odločitev. (22. september)
Minister Jevšek: Program izvajanja kohezijske politike v ciljni ravnini
Ljubljana – Priprava programa izvajanja kohezijske politike za obdobje 2021-2027 je v ciljni ravnini. Minister za kohezijsko politiko Aleksander Jevšek po intenzivnem dialogu verjame v potrditev v obeh kohezijskih regijah v začetku oktobra. Med drugim izpostavlja dogovor, da bo država v zahodni regiji evropskim sredstvom pri javnih projektih dodala še lastna.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) zaključuje pripravo programa izvajanja kohezijske politike za obdobje 2021-2027, je v pogovoru za STA pred obiskom evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira v Sloveniji dejal minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Jevšek.
“Upam si trditi, da smo v cilji ravnini. Zasluga za to gre vsem sodelujočim pri pripravi programa.”
minister za kohezijo Aleksander Jevšek
Pravila EU pri sofinanciranju sicer določajo, da se v manj razvitih regijah projekti financirajo 85-odstotno iz evropskih sredstev, v bolj razvitih regijah pa 40-odstotno. Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji, vzhodno in zahodno, pri čemer prva sodi med manj razvite, druga med bolj razvite.
Dogovor je, da bo za projekte v zahodni kohezijski regiji, kjer bodo upravičenci iz javnega sektorja, država iz proračuna zagotovila enak delež sredstev, torej 40 odstotkov, kot je delež sofinanciranja iz evropskih sredstev. (25. september)
Slovenija na lestvici Evropskega inovacijskega indeksa pridobila dve mesti
Ljubljana – Slovenija je na lestvici Evropskega inovacijskega indeksa napredovala za dve mesti in zasedla 13. mesto. Kot ugotavljajo na gospodarskem ministrstvu, smo dosegli 93,5 odstotka povprečja EU, s čimer se še vedno uvrščamo v skupino držav zmernih inovatork, a se približujemo skupini močnih inovatork.
Slovenija je v primerjavi z letom 2022 močno napredovala glede števila malih in srednje velikih podjetij s poslovno-procesnimi ter produktnimi inovacijami in glede dosega širokopasovnega interneta. Država je izredno močna tudi v znanosti, predvsem na področju mednarodnih znanstvenih soobjav, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Na vrhu lestvice ostaja Švedska, med vodilnimi državami EU na področju inovacij so še Finska, Danska, Nizozemska in Belgija. (22. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.