Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Minister Kumer za STA: Za razogljičenje nujen korenit premik glede rabe obnovljivih virov
Ljubljana – Za razogljičenje je treba narediti korenit premik glede rabe obnovljivih virov, ob tem pa ne pozabiti na jedrsko energijo, ki je varen in stabilen vir, je v četrtek objavljenem pogovoru za STA dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Napovedal je pripravo resolucije glede jedrskega programa in razkril razmišljanja o nadaljnji regulaciji cen pogonskih goriv.
“Do leta 2050 se moramo razogljičiti, kar pomeni, da moramo odpreti debato in se posloviti od fosilnega načina ogrevanja,” je glede osnutka zakona o energetski politiki, ki je bil do 17. septembra v javni obravnavi in med drugim določa prednostno rabo energetskih virov ter predvideva postopno opuščanje kurilnega olja in plina pri ogrevanju in iztek koncesij za dobavo plina po letu 2030, dejal minister za okolje, podnebje in energijo.
V Sloveniji je veliko prošenj za postavitev samooskrbne sončne elektrarne zavrnjenih, saj distribucijsko omrežje na določenih območjih dodatnih priključitev ne zmore. “Pospešujemo obseg vlaganj predvsem v nizkonapetostno distribucijsko omrežje,” se težave zaveda minister.
Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji za obdobje 2023-2032 predvideva za skupno 3,53 milijarde evrov investicij v omrežje, od tega 1,36 milijarde evrov v nizkonapetostno omrežje.
Kumer kot pomembno na poti do razogljičenja izpostavlja tudi jedrsko energijo. “Trudimo se pospešiti postopke umeščanja novega bloka, hkrati pa ne zanemarjamo novih tehnologij, da ne bi zamudili vlaka majhnih modularnih reaktorjev. Preučujemo obe tehnologiji, investitorja Gen energijo pa skušamo nagovarjati, da maksimalno pospeši dva postopka – čim prej naj določi moč reaktorja in izbor tehnologije,” je dejal minister.
Kot del odločanja o morebitni gradnji novega bloka nuklearke je napovedal resolucijo o dolgoročnem razvoju jedrskega programa Slovenije, ki bo vključevala tudi Jek 2. Resolucija bo v javni obravnavi, sprejemala jo bosta vlada in DZ, je dejal.
Morebitni drugi blok bo največja investicija v zgodovini Slovenije, lahko bi nanesla okoli 15 milijard evrov, odvisno od izbrane moči in tehnologije, zato si ne moremo privoščiti, da gre pri tem karkoli narobe. Potrebno bo usklajevanje velikega števila deležnikov, za umeščanje v prostor, okoljske presoje in druge postopke bodo verjetno potrebni posebni zakoni, ki bodo lahko tudi predmet referenduma, je dejal minister. (15. september)
Lenarčič: Slovenija lahko računa na EU tudi v fazi obnove po poplavah
Rečica ob Savinji – Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič si je v soboto v Savinjski dolini ogledal razmere po avgustovskih poplavah in v Rečici ob Savinji obiskal enote EU za krizno upravljanje. Po poplavah se faza intervencije končuje, začenja se obnova, tudi pri tem pa lahko Slovenija računa na solidarnost EU, je zagotovil komisar iz Slovenije.
V fazi intervencije je bila Slovenija deležna velike solidarnosti s strani drugih držav članic EU, je poudaril. Pomoč preko mehanizma EU za civilno zaščito sicer prihaja še naprej; deset začasnih mostov že stoji, štirje bodo še postavljeni – tri bo poslala Švedska, enega Italija, je dejal.Slovenija je, tako Lenarčič, lahko ponosna na svoj sistem zaščite in reševanja. Uprava za zaščito in reševanje je s partnerji hitro vzpostavila bazni tabor v Rečici ob Savinji, kar je omogočilo tudi učinkovito delo mednarodnih ekip in distribucijo pomoči, ki jo je prek mehanizma EU za civilno zaščito v Slovenijo takoj poslalo 10 držav, je poudaril Lenarčič.
Zdaj se začenja faza obnove, ki bo dolgotrajna in zahtevna, ampak Slovenija lahko tudi v tej fazi po njegovih besedah računa na solidarnost EU.Spomnil je, da si je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nekaj dni po poplavah ogledala najbolj prizadeta območja in napovedala, da bo Sloveniji v letošnjem in prihodnjem letu iz solidarnostnega sklada na voljo do 400 milijonov evrov, od tega letos 100 milijonov evrov. Seveda pa je pogoj za to celovita ocena škode in pravočasna vložitev zaprosila. Roki so kratki, treba je pohiteti, je poudaril. (16. september)
Slovenija oddala drugi zahtevek za plačilo iz načrta za okrevanje
Ljubljana – Urad RS za okrevanje in odpornost je v petek Evropski komisiji posredoval drugi zahtevek za plačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Vanj sta vključena drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila. Pristojna ministrstva ocenjujejo, da so izpolnila vseh 44 mejnikov in ciljev. Bruto vrednost drugega zahtevka za plačilo še ni znana, saj vzporedno z oddajo zahtevka poteka tudi proces odobritve predloga spremembe načrta za okrevanje in odpornost s strani evropskih institucij, ki ga je Slovenija vložila po avgustovskih katastrofalnih poplavah.
Kot so sporočili iz urada, bo Evropska komisija v dveh mesecih predhodno ocenila zadovoljivost izpolnjevanja mejnikov in ciljev. Če bo ocenila, da so izpolnjeni zadovoljivo, bo to oceno predložila ekonomsko-finančnemu odboru, čigar mnenje bo upoštevala pri končni oceni zahtevka. Temu bo sledilo plačilo.
Izvajanje naložb in reform načrta za okrevanje in odpornost je po navedbah urada v polnem teku. Država sredstva za izvedene projektne aktivnosti plačuje iz že pridobljenih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija je do danes skupaj prejela 281 milijonov evrov nepovratnih sredstev (231 milijonov evrov predplačila in 50 milijonov evrov za prvi obrok), od tega je bilo končnim prejemnikov izplačanih 243 milijonov evrov. (15. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.