Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Maribor – S podpisom smernic novih članic se je v Mariboru v četrtek začelo srečanje ministrov, pristojnih za gozdarstvo, držav razširjene Skupine za gozdove +, v kateri sta poleg Avstrije, Finske, Švedske, Francije in Slovenije po novem še Italija in Latvija. Namen skupine je graditi partnerstvo in zaupanje med državami članicami, spodbujati odprt dialog, usklajevati stališča glede ključnih vprašanj evropske gozdarske politike ter omogočiti, da smo kot države članice pri pogajanjih in oblikovanju evropske zakonodaje bolje slišani in bolj učinkoviti, je dejala slovenska ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić.
Kot je dodala, je namen dvodnevnega srečanja izmenjava pogledov in strokovnih izkušenj o aktualnih izzivih gozdarskega sektorja na ravni EU, pa tudi razprava o izvajanju evropskih uredb, ki neposredno vplivajo na gozdove in gozdarstvo.
“Posebna dodana vrednost je tudi prisotnost direktorjev gozdarskih inštitutov, ki omogočajo povezavo med politiko in stroko. Zato srečanje pomeni priložnost krepitve sodelovanje med državami, utrditve skupne evropske zaveze za trajnostno rabo gozdov. Naš skupni cilj je namreč ohraniti zdrave, odporne in produktivne evropske gozdove za prihodnje generacije,” je še povedala Čalušić.
Slovenija je predsedovanje leta 2022 ustanovljeni neformalni skupini prvič prevzela letos. Skupino za gozdove je Slovenija pred tremi leti ustanovila skupaj z Avstrijo, Švedsko in Finsko, zdaj pa sta se ji pridružili še Italija in Latvija. Podobno kot nekatere ostale članice skupine Slovenija sodi med najbolj gozdnate članice EU, saj gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov njenega površja. (28. avgust)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.