Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Varšava – Slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko je na neformalnem zasedanju ministrov za kulturo EU, ki je v ponedeljek in torek potekalo v Varšavi, izpostavila vrsto sistemskih sprememb, ki jih Slovenija uvaja za boljše pogoje mladih umetnikov in kulturnih delavcev. To je tudi eno od ključnih področij slovenskega Nacionalnega programa za kulturo ter novega strateškega dokumenta EU na področju kulture, kulturnega kompasa.
Med temami zasedanja je bila zaščita kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih povzroči človek. Vrečko je predstavila izkušnje Slovenije po najhujši ujmi v zgodovini Slovenije, ki je avgusta 2023 prizadela številne kulturne objekte iz registra nepremične kulturne dediščine, kamor je vpisanih približno 30.400 enot. Ukrepi so po njenih besedah temeljili na sodelovanju s civilno zaščito, strokovnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi.
V razpravi o prihodnji strateški usmeritvi evropske kulturne politike, kulturnem kompasu, je slovenska ministrica za kulturo poudarila pomen treh ključnih področij, ki so izpostavljena tudi v leta 2024 sprejetem slovenskem nacionalnem programu za kulturo 2024-2031: izboljšanje delovnih pogojev in socialnega položaja kulturnih delavcev, trajnostna naravnanost kulturnih politik ter večja vloga kulture pri zunanjih odnosih EU.
Vrečko je v okviru razprave o izboljšanju pogojev za mlade umetnike kot izhodišče poudarila, da je umetnost delo, ki mora biti dostojno plačano, zato si na ministrstvu prizadevajo za uvajanje različnih ukrepov. “Pri tem pa je pomembno, da sodelujemo pri oblikovanju skupnih evropskih rešitev in iskanju novih evropskih finančnih mehanizmov za kulturne in kreativne sektorje,” je dejala. (8. april)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.