go to the original language article
Skopje – Skrb vzbuja dejstvo, da je Predlog akcijskega načrta za zaščito in izboljšanje pravic pripadnikov skupnosti, namesto da bi bil pozdravljen kot konstruktiven korak naprej, predmet abstraktnih in neutemeljenih komentarjev s strani Bolgarije, kar ne prispeva k gradnji zaupanja in dobre vere med obema državama, sporočajo z Ministrstva za zunanje zadeve in zunanjo trgovino ter poudarjajo, da »namesto neargumentiranih komentarjev od našega soseda pričakujemo evropsko vedenje, med drugim tudi v zvezi s popolnim spoštovanjem in priznavanjem makedonskega jezika«.
– Republika Severna Makedonija ostaja dosledna evropskim pravilom in na meritvah temelječemu pristopu k širitvi. Predlog akcijskega načrta za zaščito in izboljšanje pravic pripadnikov skupnosti je pripravljen v makedonskem in angleškem jeziku s strani domačih in mednarodnih strokovnjakov v tesnem posvetovanju s Svetom Evrope in Evropsko komisijo. Dokument vsebuje jasno opredeljene ukrepe, roke in pristojne institucije ter je v celoti usklajen z najvišjimi evropskimi standardi, piše v sporočilu makedonskega MNRiND po reakciji MZZ Bolgarije na včerajšnjo izjavo makedonskega premierja Hristijan Micskoski, da »Bolgariji v Akcijskem načrtu za manjšine moti makedonski jezik«.
Postopek priprave Predlog akcijskega načrta, kot poudarjajo z MNRiNT, je potekal v več fazah, začenši leta 2023, pri čemer je bila končna dodelava intenzivirana v zadnjih šestih mesecih leta 2025, in v celotnem procesu so bili aktivno vključeni in redno posvetovani domači in mednarodni strokovnjaki s področja mednarodnega prava, človekovih pravic in pravic manjšin, medtem ko je s strani Sveta Evrope in Evropske komisije bilo poudarjeno, da dokument zajema vse relevantne evropske in mednarodne standarde.
– Poudarjamo, da je Republika Severna Makedonija prepoznana kot pozitiven primer na evropski ravni pri uresničevanju pravic skupnosti in tako bo nadaljevala tudi v prihodnje. Ostajamo trdno zavezani enakosti, vključevanju in učinkovitemu izvajanju politik v interesu vseh naših državljanov, se poudarja v sporočilu MNRiNT.
Sporočilo sledi po reakciji MZZ Bolgarije na včerajšnjo izjavo makedonskega premierja Hristijan Micskoski, da uradni Sofiji v Akcijskem načrtu za manjšine moti makedonski jezik.
V bolgarski reakciji je izražena zaskrbljenost zaradi, kot je navedeno, »najnovejših tez oblasti v Skopju, ki ostro odstopajo od bistva Evropskega konsenza iz leta 2022«.
– Vprašanje, v katerem jeziku naj bo Načrt za pravice skupnosti, ki se pričakuje od Severne Makedonije, je notranje vprašanje sosednje države in ni tema dvostranskih odnosov. Dokument bodo izvajale prav njene institucije do lastnih državljanov in logično je, da bo v jeziku, ki je zanje dostopen. Odločitev Skopja, da osnutek tega načrta predstavi svojim državljanom v angleškem jeziku, je težko razložljiva, še posebej, če se načrtuje, da bo Načrt dejansko izveden, je navedeno v sporočilu bolgarskega MZZ. Iz Sofije tudi spominjajo, da mora Akcijskemu načrtu predhoditi vpis Bolgarov v ustavo, s čimer bo, kot poudarjajo, Skopju omogočeno, da začne pristopna pogajanja.
Premier Hristijan Micskoski je včeraj izjavil, da se Bolgarija nasprotuje Akcijskemu načrtu za manjšine, ker je v makedonskem jeziku. Micskoski je dejal, da se je zgodilo to, na kar je opozarjal partnerje v Bruslju – »da bo tudi najboljši Akcijski načrt za manjšine, ki ga bomo pripravili, Bolgarija zavrnila«.
– Žal mi je, da so še enkrat zamudili priložnost, da pokažejo, da so dobri sosedi. Nobena država članica ni proti, nobena manjšina v Makedoniji ni proti, saj je potekala javna razprava. No, problem je bil, da je bil v makedonskem jeziku. Oprostite, vendar je moj materni jezik makedonski, uradni jezik za mednarodno rabo je makedonski, drugega ni. Če koga to moti, mu tu ne morem pomagati in mi je žal, da je tako, je dejal Micskoski.
Premier je poudaril, da je bilo vse narejeno tako, kot je bilo zahtevano – sprejeti so bili predlogi strokovnjaka iz Italije pri pripravi Načrta in izpolnjena je bila zahteva iz Bruslja, da se »dan prej pošlje v Bolgarijo, da se pokaže dobra volja«.
– Tako smo tudi storili, poslali smo ga dan prej. No, zdaj jih moti, ker je v makedonskem jeziku. Toda ta je uradni jezik v skladu z ustavo in jaz ali minister ne moreva kršiti ustave. Če menijo, da ga bomo poslali v drugem jeziku, drugega jezika v skladu z ustavo nimamo. To je makedonski jezik. Še enkrat kažejo, da manjšina ali Bolgari v ustavi nimajo nobene zveze. Njihove zahteve imajo veliko globlje korenine in problemi so globlji ter še enkrat kažejo, da je njihov namen povsem drugačen, je izjavil Micskoski.
Kot je dejal, Vlada trenutno nima nobenih stikov z Bolgarijo, vendar »smo na voljo kadarkoli in kjerkoli, v kateri koli organizaciji, da gremo in se pogovarjamo ter predstavimo naše argumente«.
– Vse bomo sprejeli, seveda ne vnašanje v ustavo, vse pripombe bomo sprejeli, vendar se jaz ne morem odpovedati svojemu maternemu makedonskemu jeziku, je poudaril Micskoski. (5. januar 2026)