Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Na COP27 začetek vrha voditeljev, zbrane bo nagovoril tudi slovenski predsednik Pahor
Šarm el Šejk – V egiptovskem Šarm el Šejku se bo v okviru podnebne konference COP27 danes začel dvodnevni vrh voditeljev, osrednji politični dogodek konference. V imenu Slovenije se bo vrha udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki bo tudi nagovoril svetovne voditelje.
Pahor bo v nagovoru potrdil slovenske zaveze glede omejevanja segrevanja ozračja ter razvojne in humanitarne pomoči najbolj ranljivim po svetu. Obenem bo sodeloval na okrogli mizi na temo prehranske varnosti, na kateri bo opozoril na povezanost prehranske varnosti z varovanjem okolja in biotske raznolikosti ter na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe, so sporočili iz urada predsednika republike. V drugem tednu, ko se bo odvijal ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni ter bodo sprejeti krovni sklepi konference, pa bo slovensko delegacijo vodil minister za okolje in prostor Uroš Brežan.
Poudarek letošnje konference je na izvajanju ukrepov tako na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe kot tudi glede podnebnega financiranja. Opravljen bo tudi pregled posodobljenih in okrepljenih ciljev zmanjšanja emisij oz. nacionalno določenih prispevkov ter dolgoročnih podnebnih strategij. (7. november)
Alpska ledenika sta se močno skrčila in stanjšala
Ljubljana – Raziskovalci geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti so s sistematičnimi meritvami ledenikov začeli že pred tri četrt stoletja. Najnovejša meritev iz avgusta letos je pokazala, da sta se edina preostala ledenika pod gorama Triglav (2864 metrov) in Skuta ( 2532 metrov) v Alpah močno skrčila in stanjšala, predvsem zaradi neugodnih temperaturnih in snežnih razmer.
Letošnje meritve so pokazale, da Triglavski ledenik meri 0,7 hektara, medtem ko je ledenik pod Skuto skoraj dvakrat večji, meri namreč 1,2 hektara. Prvo meritev Triglavskega ledenika so opravili leta 1946. Takrat je Triglavski ledenik meril nekaj več kot 14 hektarov, 20-krat več kot letos. Prostornina Triglavskega ledenika je letos znašala 2500 kubičnih metrov, leta 2013 je znašala 7400 kubičnih metrov), prostornina ledenika pod Skuto pa se je v 16 letih zmanjšala za približno četrtino na 58.700 kubičnih metrov.
Strokovnjaki so opozorili, da je letošnja talilna doba, ki traja od maja do oktobra, najtoplejša po letu 1955. “Če se bo podobna situacija v naslednjih letih ponovila, bi lahko ledenika popolnoma izginila, z njima pa tudi dragocena voda, ki napaja tako dolinske izvire kot tudi bližnje planinske koče,” so opozorili. (28. oktober)
Nuklearka v Krškem v prihodnjih dneh predvidoma spet v omrežju
Krško – Nuklearno elektrarno Krško (Nek), ki je od začetka oktobra v rednem remontu, bodo znova zagnali in v omrežje vključili predvidoma v prihodnjih dneh. Razlog za podaljšanje remonta, ki bi se po prvotnih načrtih moral končati 2. novembra, je odpoved dveh varilnih strojev pogodbenega partnerja pri delih za zamenjavo visokotlačne turbine. Ta je namreč ključna komponenta obratovanja in opredeljuje dolžino trajanja remonta.
Letošnji redni remont z več kot 4000 posegi obsega več osnovnih sklopov: menjavo skoraj polovice jedrskega goriva, vzdrževalna dela, menjavo delov in nadzor, ter naložbeno-posodobitvena dela.
V krški nuklearki, ki so jo po 513 dneh neprekinjenega delovanja v noči na 1. oktober zaustavili in izklopili iz omrežja, so sicer sprva načrtovali 32-dnevni remont, ki pa se je zaradi navedenih razlogov nekoliko podaljšal. Je pa to hkrati zadnji remont v njeni prvotno predvideni 40-letni življenjski dobi, ki je vreden 90 do 100 milijonov evrov. Nuklearka sicer čaka na podaljšanje dovoljenja za obratovanje do leta 2043. (4. november)
V operaciji Europola proti tihotapcem na balkanski poti prijeli 382 ljudi
Haag – V obsežni mednarodni operaciji, ki jo je Europol konec oktobra izvedel proti tihotapcem migrantov, orožja in mamil ter trgovcem z ljudmi na balkanski poti, so prijeli 382 ljudi, so v petek sporočili iz evropskega policijskega urada Europol. Operacijo so izvedli v sodelovanju s policijami 28 evropskih držav, tudi slovenske.
Med 382 aretiranimi so jih 159 prijeli zaradi tihotapljenja migrantov, 112 zaradi trgovine z mamili, 38 zaradi trgovine z orožjem, dva zaradi trgovine z ljudmi ter 71 v povezavi z drugimi zločini. Zabeležili so 2476 nezakonitih prehodov meje. Preverili so več deset tisoč vozil in posameznikov, preiskali skoraj tisoč prostorov in pregledali več kot 2000 paketov.
Operacijo, ki je med drugim vključevala tudi okrepljen nadzor na schengenski meji, sta usklajevala Europol in Španija. V njej je sodelovalo 16.000 pripadnikov varnostnih sil iz različnih držav. (4. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.