Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Premier Golob od Bruslja pričakuje predlog glede postopnega pridruževanja novih držav EU
Granada – Premier Robert Golob od Evropske komisije pričakuje, da bo pripravila predlog glede postopnega približevanja novih držav EU, za kar se je zavzel na petkovem neformalnem vrhu EU v Granadi. Do tega, da bi članice o prehodu kandidatk med posameznimi stopnjami odločale s kvalificirano večino, je še precej zadržanosti, podpora uvedbi faz pa je večja.
Kot je Golob povedal po zasedanju, je poleg Slovenije več držav podalo podobne predloge, da bi proces približevanja držav kandidatk razdelili na več stopenj. Kot zelo zanimivega je premier izpostavil portugalski predlog, da bi se različne stopnje vključenosti uporabljale tudi pri obstoječih članicah. To bi pomenilo, da ne bi vseh projektov izvajalo vseh 27 članic, ampak v ožjem obsegu, kot je to trenutno pri evru in schengnu.
“Pričakujem, da bo komisija do naslednjič iz vsega tega izluščila nek svoj predlog, o katerem se bomo lahko potem tudi kvalificirano pogovarjali, ga dopolnjevali in na koncu tudi izglasovali,” je povedal Golob. Naslednjič se bodo sicer voditelji v Bruslju sestali konec meseca, nato pa še sredi decembra.
Ob dejstvu, da zaradi nasprotovanja Poljske in Madžarske v sklepni izjavi neformalnega vrha EU v Granadi ni dela o migracijah, pa je Golob menil, da je to vprašanje, s katerim se bo morala unija verjetno ukvarjati še nekaj naslednjih desetletij. “Zato ni nič narobe, če ni rešitev danes. Pomembno je, da smo jih začeli iskati in delati počasne korake tudi na tem področju,” je povedal. (6. oktober)
Na okrogli mizi o partnerstvu in izzivih EU in ZN
Ljubljana – EU in Združeni narodi si delijo nekatere skupne vrednote, hkrati pa se v hitro spreminjajočem se svetu oboji soočajo s pomembnimi izzivi. Ti pa zahtevajo korenite spremembe v njuni strukturi in delovanju, a pot do njih ne bo niti kratka niti lahka, so menili udeleženci petkove razprave v Ljubljani z naslovom EU in OZN: vzajemni partnerici v nemirnem svetu.
Pričakovanja, da bi se posamezne članice EU odpovedale svojemu glasu v ZN v korist enotnega glasu unije, so za zdaj preuranjena, je pa nujno nadaljevanje partnerstva in sodelovanja med obema organizacijama na področjih skupnega interesa, so med drugim dejali udeleženci razprave, ki jo je pripravila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je menil, da EU težko naslavlja probleme v drugih regijah sveta, kjer je odnos do demokracije drugačen kot v uniji. Izvoz demokracije ni rešitev za vse izzive globalnega sveta, je prepričan. Po besedah evropskega poslanca Klemna Grošlja (Renew/Svoboda) sta tako ZN kot EU posledici druge svetovne vojne, nekatere vrednote so jima skupne, a ne vse. Tesnejše partnerstvo med obema omejuje dejstvo, da EU ni članica ZN, koordinacija stališč in interesov med članicami pa je omejena, je menil.
Po mnenju profesorice Ane Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede so vrednote med ZN in EU podobne. Se pa obe zelo razlikujeta glede načel o notranjepolitični organizaciji držav. Demokracija kot načelo notranje ureditve ZN v njihovi ustanovni listini ni nikjer omenjena. To je za EU velik izziv, a EU skuša to spoštovati, je pojasnila. (6. oktober)
Lenarčič v Armeniji o podpori EU razseljenim iz Gorskega Karabaha
Bruselj/Erevan – Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič se je v petek mudil na obisku v Armeniji, kamor se je zaradi konflikta v Gorskem Karabahu zateklo več kot 100.000 ljudi. Lenarčič v luči množičnega prihoda ljudi iz Karabaha usklajuje pomoč EU v tej južnokavkaški državi, ki ji je unija zagotovila nadaljnjo humanitarno podporo.
Komisar je v Erevanu ocenil stanje humanitarne krize zaradi izseljevanja armenskega prebivalstva iz Gorskega Karabaha, kjer je azerbajdžanska vojska pred dvema tednoma s kratko operacijo znova vzpostavila nadzor nad večinsko armensko pokrajino. Razpravljal je tudi o nadaljnji ciljni podpori, zlasti prek evropskega mehanizma civilne zaščite.
Do komisarjevega obiska je prišlo v času, ko naj bi v armensko prestolnico prispelo letalo z nujno pomočjo EU, napoteno v okviru evropske zmogljivosti za humanitarni odziv (EHRC), so pojasnili v Bruslju. (6. oktober)
Mladi jedrski strokovnjaki v Ljubljani za približanje jedrske energije ljudem
Ljubljana – Središče Ljubljane je v petek gostilo dogodek Stand up for Nuclear, s katerim so želeli mladi jedrski strokovnjaki javnosti na poljuden način približati jedrsko energijo in osvetliti nekatere z njo povezane mite. Letos je bila glavna tema dogodka, ki je del istoimenske mednarodne mreže, Slovenija kot jedrska država.
Dogodek je organizirala Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Kot je za STA povedala njena predsednica Tanja Goričanec, želijo javnosti predstaviti prednosti miroljubne uporabe jedrske energije, pri čemer je ena bistvenih ohranjanje narave.
“Tema letošnjega dogodka je Slovenija, jedrska država, pri čemer želimo poudariti vse vidike uporabe jedrske energije; od proizvodnje električne energije pa do uporabe v medicini, na primer za zdravljenje rakavih obolenj,” je dejala. Jedrska energija bo v luči zelenega prehoda po njenem mnenju nedvomno igrala še pomembnejšo vlogo. Ob tem je izpostavila pomen povezovanja jedrske energije z drugimi nizkoogljičnimi viri. (6. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.