Na vrhu pobude Brdo-Brioni letos poleg vprašanja evropskih integracij tudi manj politične teme
Skopje – V makedonski prestolnici Skopje se danes začenja dvodnevni vrh pobude Brdo-Brioni, ki se ga iz Slovenije prvič udeležuje predsednica Nataša Pirc Musar. Rdeča nit ostaja približevanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji, voditelji pa bodo pozornost namenili tudi manj razdvajajočim, a izredno pomembnim temam, kot so podnebne spremembe in izzivi mladih v regiji. Pirc Musar srečanje voditeljev pobude Brdo-Brioni prireja s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem in gostiteljem, makedonskim predsednikom Stevom Pendarovskim.
Letošnjega srečanja se bodo poleg omenjene trojice udeležili tudi preostali voditelji držav – predsednik Albanije Bajram Begaj, člani predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić, predsednik Črne gore Jakov Milatović, kosovska predsednica Vjosa Osmani in srbski predsednik Aleksandar Vučić, so za STA potrdili v uradu makedonskega predsednika.
Pobuda Brdo-Brioni je namenjena spodbujanju medsebojnega sodelovanja in lajšanju prizadevanj držav v regiji na njihovi poti v Evropsko unijo. Med voditelji naj bi po neuradnih informacijah obstajala politična volja, da se proces nadaljuje, prav tako naj bi se strinjali o tem, da obstajajo teme, ki države v regiji združujejo, ne delijo. (11. september)
Golob v pismu Michelu pozval k odločitvi o začetku pristopnih pogajanj z BiH do konca leta
Ljubljana – Premier Robert Golob je v četrtek v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu pozval Evropski svet, naj do konca leta sprejme odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Premier je uvodoma poudaril, da se strinja s predsednikom Evropskega sveta, ki je na nedavnem Blejskem strateškem forumu (BSF) poudaril, da je treba biti pripravljen na širitev EU na Zahodni Balkan do leta 2030.
Ob tem je Michela in voditelje članic EU pozval k večji ambicioznosti v zvezi z BiH ter izrazil pričakovanje, da se bodo o začetku pristopnih pogajanj s to državo odločili do konca leta. “Z odločitvijo o začetku pristopnih pogajanj bi pokazali, da razumemo strateško in stabilizacijsko vrednost širitvenega procesa, ki se je po začetku vojne v Ukrajini še povečala,” je poudaril. Poleg tega bi s tem po mnenju slovenskega premierja priznali prizadevanja BiH za napredek na njeni poti v EU.
Golob je izpostavil, da je treba upoštevati dosedanje pozitivne premike v BiH, obenem pa priznati, da bi začetek pristopnih pogajanj v proces vključevanja te države v EU vnesel dodatno pozitivno dinamiko. Poudaril je še, da je širitev EU z vojno v Ukrajini postala strateška izbira in nujnost. Izrazil je zadovoljstvo, da je to stališče postalo pomemben argument v razpravah o BiH in njenem statusu kandidatke za članstvo v EU. (7. september)
Minister za kohezijo na srečanju z evropsko komisarko o prilagoditvi programa kohezijske politike poplavam
Bruselj – Slovenija namerava program kohezijske politike do konca leta prilagoditi tako, da bi lahko več sredstev uporabila za ukrepe sanacije in obnove po avgustovskih katastrofalnih poplavah, ki so prizadele državo. To je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek po četrtkovem srečanju z evropsko komisarko za kohezijo Eliso Ferreira v Bruslju. Ta mu je zagotovila fleksibilnost pri projektih, uničenih v poplavah, je dejal.
Jevšek in Ferreira sta govorila o reprogramiranju operativnega programa kohezijske politike v večletnem finančnem okvirju 2021-2027, v katerem je Sloveniji skupno na voljo 3,2 milijarde evrov. Za boj proti podnebnim spremembam je trenutno predvidenih več kot 800 milijonov evrov, ki ji želi vlada zdaj preusmeriti v protipoplavne ukrepe v širšem smislu, je v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju povedal Jevšek.
“Ne gre samo za zidanje protipoplavnih jezov in podobno, ampak tudi za ostale širše ukrepe, ki so povezani s podnebnimi spremembami in ki tudi preventivno vplivajo na to, da ne prihaja do dogodkov, kot smo jim bili priča,” je pojasnil. Koliko sredstev bo dejansko šlo za tovrstne projekte, bo znano šele po reprogramiranju, ki ga nameravajo po ministrovih besedah pripraviti do konca leta. Jevšek je ob tem napovedal, da bodo že v tem mesecu pripravili tudi reprogramiranje sredstev, ki do konca letošnjega leta ne bodo porabljena v okviru finančne perspektive 2014-2020. Gre za okoli 70 milijonov evrov. (7. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.