go to the original language article
Kanclerz Nemčije Friedrich Merz je skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen v petek poskušal prepričati belgijskega premierja Barta de Wevera k uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Srečanje v sedežu belgijskega premierja pa se je končalo brez stiska rok voditeljev.
Von der Leyen je po srečanju sporočila, da so imeli voditelji konstruktivno izmenjavo mnenj. – Poseben položaj Belgije pri uporabi zamrznjenih ruskih sredstev je nesporen in ga je treba rešiti na tak način, da bodo vsa evropska država nosila enako tveganje – je poudarila. Dodala je, da je cilj doseči soglasje o nadaljnji podpori Ukrajini na zasedanju Evropskega sveta 18. decembra.
Najprej se je Merz srečal z von der Leyen v sedežu EK v Bruslju, nato sta se skupaj odpravila k belgijskemu premierju. Kot je sporočil belgijski javni radiotelevizijski zavod VRT, se je srečanje trojice voditeljev končalo pred 22. uro.
Vodja nemške vlade je odpovedal obisk na Norveškem, da bi prišel v Bruselj na pogovor z de Weverjem.
V skladu s predlogom EK naj bi se zamrznjena sredstva ruske centralne banke od leta 2022 uporabila za financiranje reparacijskega posojila za Ukrajino. Ta naj bi denar vrnila, ko ji bo Rusija izplačala odškodnino za vojno škodo.
Belgija, v kateri se nahaja klirinška hiša Euroclear, ki hrani večino zamrznjenih sredstev, do te rešitve ni prepričana. Premier de Wever je večkrat ponovil, da Belgija ni pripravljena na takšno rešitev, saj se boji, da bo morala sama izplačati denar Rusiji, če bo ta zmagala na sodišču.
V sredo je von der Leyen svoje načrte konkretizirala s predstavitvijo osnutkov predpisov. Predlagala je dve možnosti nadaljnjega financiranja podpore Ukrajini: z uporabo ruskih sredstev ali z dolgom, ki bi ga najela EU. Po navedbah von der Leyen bo to pokrilo dve tretjini potreb Ukrajine za leti 2026–2027. Gre torej po izračunih Mednarodnega denarnega sklada za 90 milijard evrov. Von der Leyen je izjavila, da je EK odgovorila na vse pomisleke Belgije in ji predlagala jamstva za primer ruskih zahtevkov.
De Wever se je uprl predlogu EK. Pred srečanjem z Merzem in von der Leyen je dejal, da se ne bo pustil prisiliti k njegovi podpori.
– Svoje stališče sem sposoben opredeliti, tudi če obstajajo veliki, močni sosedje, ki jih imam zelo rad in jih politično spoštujem, in me lahko prosijo, naj storim nekaj drugega. Imam samo eno odgovornost: interese belgijskih davkoplačevalcev – je poudaril.
Merz se je zavzel za uporabo ruskih sredstev, hkrati pa nasprotoval zamisli o skupnem zadolževanju EU.
Predlog uporabe ruskih sredstev, s katerim je v sredo prišla EK, ne zahteva soglasja vseh 27 prestolnic EU, temveč kvalificirano večino, ki jo sestavlja 15 držav članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva. Tako je lahko potrjen brez soglasja Belgije. (06.12.2025)