Evropska unija se mora nujno pripraviti na možnost obsežne vojne z Rusijo, je zapisano v strategiji, ki jo je v sredo objavila Evropska komisija.
Tako imenovan Beli dokument predlaga, da bi Rusija, če bi dosegla svoje cilje v Ukrajini, lahko še širila svoje ozemeljske ambicije, pri čemer je leto 2030 navedeno kot možen časovni okvir.
Evropa mora biti pripravljena na vojno, če jo želi preprečiti, piše v besedilu.
Nova strategija je delno odziv na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki nakazujejo, da Združene države morda ne bodo več brezpogojno na voljo kot garant za mir v Evropi.
“Varnostna arhitektura, na katero smo se zanašali, ne more več biti samoumevna,” je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, poudarjajoč potrebo po povečanju izdatkov za obrambo in naložbah v evropske obrambne industrijske zmogljivosti.
Komisija je izpostavila sedem področij, na katerih je potrebno zapreti obstoječe pomanjkljivosti vojaških zmogljivosti kot prednostno nalogo. Ta vključujejo zračno obrambo in raketno obrambo, sisteme brezpilotnih zrakoplovov in elektronsko vojskovanje.
Komisija predvideva, da bi morale države EU tesno sodelovati pri nakupih in skupaj naročiti vsaj 40 % potrebnih dobrin, da bi premagale odvisnosti in učinkovito pridobile velike količine potrošnega materiala, kot so strelivo, rakete in brezpilotni zrakoplovi.
Po dokumentu združevanje povpraševanja tudi zmanjšuje stroške, pošilja jasne signale povpraševanja panožnim industrijam in omogoča gladko sodelovanje med nacionalnimi oboroženimi silami.
Komisija je že napovedala, da naj bi bilo mobiliziranih približno 800 milijard evrov za projekte oboroževanja – to vključuje nov sklad v višini 150 milijard evrov, povezan z začasno izvzetjem določenih obrambnih naložb iz strogih proračunskih in dolžniških omejitev bloka.
Komisija načrtuje tudi sprostitev pravil in zahtev za obrambno industrijo, da bi zagotovila še močnejšo vojaško podporo Ukrajini, ki je pod napadom Rusije.
EU ohranja nejasne izraze glede odvisnosti od ZDA
Osnutek opozarja na odvisnost od ZDA, vendar je besedilo bolj nejasno, kot sta predvidela EU-jev zunanji politični vodja Kaja Kallas in evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius.
Izrecni odstavki o ZDA, ki so bili del starejšega osnutka dokumenta, so bili odstranjeni po intervenciji kabineta von der Leyenove.
Vključevali so opozorila, da bi ZDA lahko omejile ali prepovedale uporabo ključnih komponent za vojaške operativne zmogljivosti, verjetno pod vplivom nedavnih izkušenj v Ukrajini, kjer je Trumpova administracija na daljavo omejila uporabo ameriških orožnih sistemov po katastrofalnem srečanju v Beli hiši med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodymyrom Zelenskym.
Obstaja bojazen, da bi ZDA lahko storile enako do zaveznikov iz NATA v primeru nesoglasij ali konfliktov in da bi se lahko vojaško umaknile iz Evrope, če bi ameriška obrambna podjetja prejela manj naročil iz EU v prihodnosti.
Odstranitev teh odstavkov je bila kritizirana v Evropskem parlamentu.
Članica nemške stranke Zelenih Hannah Neumann je dejala, da beli dokumen o evropski obrambi ima smisel le, če priznava realnost, vključno s pošteno ponovnim ovrednotenjem transatlantskih odnosov. (19. marec)