go to the original language article
“`html
Za drugo zaporedno leto so migracijski tokovi dosegli “rekordne ravni, vendar niso izpod nadzora”, po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Poleg tega migranti, ki pokrivajo potrebo kot delovna sila, niso bili dovolj vključeni na trg dela.
Leta 2023 so 38 držav OECD zabeležile 6,5 milijona novih “stalnih” migrantov (vključno z osebami z dovoljenjem za prebivanje in evropskimi državljani), kar je 10 % povečanje v primerjavi z letom 2022, ki je že zaznamovalo rekordne migracijske tokove.
Združene države, kjer Donald Trump, ki je bil izvoljen na nedavnih predsedniških volitvah, obljublja množične deportacije, ostajajo glavna ciljna država z 1,2 milijona novih zakonitih, stalnih prebivalcev, kar je najvišja raven od leta 2006.
Poleg tega je približno tretjina držav OECD doživela rekordne ravni migracij, zlasti Združeno kraljestvo (747.000), pa tudi Kanada (472.000), Francija (298.000), Japonska (155.000) in Švica (144.500).
Po drugi strani se je stopnja migracijskih tokov zmanjšala v drugi tretjini držav v regiji, zlasti na Danskem, v Estoniji, Izraelu, Italiji, Litvi in Novi Zelandiji.
Večina povečanja je posledica družinske migracije (+16 %), ki predstavlja 43 % vseh prihodov, vendar je tudi humanitarna migracija (+20 %) v porastu, ugotavlja OECD.
Stopnje migracij za delo so ostale stabilne. Vendar pa se integracija migrantov na trg dela še vedno povečuje do neprimerljive ravni.
Po pandemična rast v zaposlovanju migrantov se je nadaljevala leta 2023, OECD beleži “skupno zgodovinsko visoke ravni zaposlovanja” na 71,8 %. Najvišja stopnja zaposlenosti je na Novi Zelandiji (82,3 %), medtem ko dosega 62,4 % v Franciji.
Hkrati so stopnje brezposelnosti v teh populacijah nizke (7,3 %).
“Danes je malo bolj verjetno (za migrante), da so dolgotrajno brezposelni v primerjavi z brezposelnimi, ki so rojeni v državi,” ugotavlja mednarodna organizacija.
Deset držav, vključno s Kanado (75,8 %), Združenim kraljestvom (76,3 %) in Združenimi državami (73,3 %), ter 27 državami EU, je zabeležilo “najvišje stopnje zaposlovanja migrantov doslej”.
“Močno povpraševanje po delu v državah gostiteljicah je bilo eden od glavnih dejavnikov migracije v zadnjih dveh letih,” pojasnjuje direktor zaposlovanja in dela OECD Stefano Scarpetta.
“V številnih državah OECD, ki se soočajo z obsežnim pomanjkanjem delovne sile in prihajajočimi demografskimi spremembami, je naraščajoče število migrantov delavcev prispevalo k trajnostni gospodarski rasti,” nadaljuje.
Delež migrantov med podjetniki se je v državah OECD v zadnjih 15 letih močno povečal. Leta 2022 je bilo povprečno 17 % samozaposlenih migrantov, v primerjavi z 11 % leta 2006, ugotavlja poročilo.
“Javna razprava o vplivu migracij na trg dela se običajno vrti okoli konkurence za delovna mesta med migranti in domačimi delavci. Vendar pa migranti niso le konkurenčni delavci, ampak tudi delodajalci,” povzema poročilo.
Zavedajoč se, da so ti “pomembni tokovi povzročili obsežno zaskrbljenost” in predvsem “močno potrebo po sprejemnih zmogljivostih”, OECD meni, da upravljanje migracij “zahteva vse bolj občutljivo ravnotežje”.
Poleg zaostrovanja zakonodaje o azilu so nekatere države začele uvajati omejitve na druge zakonite poti migracij, da bi zmanjšale pritisk na stanovanjski trg in javne storitve.
MAR.MI
“`