Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Notranji ministri EU najprej s pogovori glede migracij prek Balkana, slovenska notranja ministrica Bobnar poudarila vlogo Frontexa
Luxembourg – Notranji ministri držav članic EU so se v petek strinjali, da se je treba z državami Zahodnega Balkana, prek katerih v unijo prihaja vse več migrantov, najprej pogovarjati. Češki minister Vit Rakušan in komisarka Ylva Johansson tako načrtujeta obisk v regiji, nista pa izključila tudi možnosti zamrznitve brezvizumskega sporazuma. Slovenska notranja ministrica Tatjana Bobnar je pozvala, da je treba v celoti izkoristiti mandat agencije Frontex.
Po besedah ministrice Bobnar naj bi Srbija vizumsko politiko z EU uskladila v enem mesecu oziroma do konca leta. V luči dogajanja na zahodnobalkanski migrantski poti, ki ga precej občuti tudi Slovenija, pa je poudarila pomen policijskega sodelovanja in upravljanja migracij. To je možno samo s skupnim delovanjem vseh držav v EU, pri čemer so pomembne predvsem aktivnosti vseh agencij.
Pri tem je omenila mejo s Severno Makedonijo, pa tudi mejo med Bolgarijo in Srbijo. Bobnar se je zavzela, da bi tudi osebje evropskega policijskega urada Europol znova napotili v države v regiji Zahodnega Balkana, ki bi se osredotočilo predvsem na preprečevanje tihotapljenja migrantov.
To pomeni, da se v polnosti izpolni mandat agencije Frontex, da se njene uradnike napoti na meje, ki so pod največjim pritiskom.
ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar
Da bodo v celoti spoštovale schengenski pravni red, vključno z orodji, kot je napotitev Frontexa na zunanje meje, pa se v luči trenutnega dogajanja pričakuje tudi od potencialnih novih članic schengenskega območja, je povedala ministrica. Hrvaška, Bolgarija in Romunija bi se namreč lahko schengnu pridružile že 1. januarja.
“Ko bo Hrvaška vstopila v schengenski pravni red, ima slovenska policija pripravljeno strategijo dela,” je zagotovila. Več podrobnosti bo pojasnila decembra, ko bo predvidoma sprejeta odločitev o tem, ali bo Hrvaška vstopila v schengen. (14. oktober)
Policija poroča o več kot podvojenem številu nezakonitih prehodov v prvih devetih mesecih letos
Ljubljana – Policija je v prvih devetih mesecih letos obravnavala 15.590 nezakonitih prehodov državne meje, kar je za skoraj 115 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot je razvidno iz policijske statistike, je med njimi še naprej največ prebežnikov iz Afganistana, v vrh pa so se prebili še državljani Indije in Burundija.
Največji pritisk nezakonitih prečkanj meje še naprej beležijo na območju koprske policijske uprave ob meji z Italijo, kjer so zabeležili skoraj polovico vseh primerov. Opazna pa je rast števila še na območju novomeške policijske uprave ob meji s Hrvaško, kjer beležijo skoraj tretjino vseh primerov.
Število obravnavanih izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za več kot trikrat. Skupaj jih je bilo 14.981. Že od lani se nadaljuje rast števila Afganistancev, vse več prošenj pa prejmejo od prebežnikov iz Indije, Burundija in Kube, ki lahko v Srbijo z letali vstopijo legalno, od tam pa pot nadaljujejo proti zahodni Evropi.
Tudi evropska agencija za zunanje meje Frontex je opozorila, da je število nezakonitih vstopov v EU v prvih devetih mesecih letos s 70-odstotnim povišanjem v medletni primerjavi najvišje po letu 2016. Frontex je kot najbolj obremenjene migracijske poti izpostavil tiste, ki potekajo prek Zahodnega Balkana in osrednjega Sredozemlja. (11. in 13. oktober)
Ministrstvo za delo pri pomoči najbolj ranljivim tudi s pomočjo sredstev EU
Ljubljana – Ministrstvo za delo pred mednarodnim dnevom boja proti revščini, 17. oktobrom, navaja, da je letošnje leto zaznamovano z vplivom draginje na izdatke gospodinjstev, pri čemer so posebej izpostavljena gospodinjstva z nizkimi dohodki. Poleg sistemskih ukrepov so zato pripravili energetski dodatek za najbolj ranljive in draginjski otroški dodatek.
Evropski komisiji pa je ministrstvo za zagotovitev pomoči najbolj ogroženim v potrditev poslalo program za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji v obdobju 2021-2027.
Program, ki ga na ministrstvu izvajajo kot ukrep socialne politike od leta 2014 dalje, prispeva k odpravljanju najhujših oblik revščine z zagotavljanjem nefinančne pomoči materialno in socialno najbolj ogroženim v obliki paketov s hrano, ki jih razdeljujejo izbrane humanitarne organizacije, in z izvajanjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo socialno vključevanje najbolj ranljivih, so navedli.
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.