sr flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by Tanjug.

BRUSEL- Tiskovna predstavnica Evropske komisije za sosedstvo in širitev Ana Pisonero je izjavila, da Evropska komisija trenutno analizira reformne agende, predvidene v Rasti načrtu za Zahodni Balkan, ki so jih predložili partnerji iz Zahodnega Balkana, vključno s Srbijo, in poudarila, da bodo te reformne agende morale vsebovati pojasnilo o ukrepih, ki bodo prispevali k usklajevanju z zunanjo in varnostno politiko EU. “Komisija trenutno analizira reformne agende, ki so jih predložili partnerji iz Zahodnega Balkana, Srbija in drugi partnerji iz Zahodnega Balkana,” je dejala Pisonero na tiskovni konferenci v Bruslju. Spomnila je, da bo sprejemanje reformnih agend izvedeno z odločitvijo Komisije o izvajanju, in dodala, da se bo Komisija pred tem posvetovala z državami članicami. “Ocena je v teku,” je pojasnila Pisonero. Pojasnila je, da bo pridobitev finančne podpore v okviru tega instrumenta odvisna od uspešnega izvajanja reform, ki bodo morale biti dogovorjene s Komisijo, pokrivale pa bodo tako reforme na družbeno-ekonomskem področju kot tudi tiste, ki zadevajo temeljna načela EU. Pisonero je tako odgovorila na vprašanje novinarja, ali bodo odnosi nekaterih držav Zahodnega Balkana z Rusijo vplivali na prve izplačila iz Rasti načrta za Zahodni Balkan, in pojasnila, da obstaja več pogojev in predpogojev. Ko se govori o usklajevanju z skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) EU, je dodala, da je to vključeno kot poseben cilj v kontekstu reformnih agend. “To pomeni, da bodo države v reformnih agendah morale pojasniti, kako ti ukrepi, ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti v okviru svojih reformnih agend, pričakujejo, da bodo prispevali k postopnemu in neprekinjenemu usklajevanju, kar zadeva skupno zunanjo in varnostno politiko EU, kar vključuje restriktivne ukrepe,” je pojasnila Pisonero. Glede odnosov Srbije z Rusijo je opozorila na izjavo tiskovnega predstavnika Evropske komisije Petra Stana, ki je na tiskovni konferenci na vprašanje, kako komentira srečanje podpredsednika Vlade Srbije Aleksandra Vulina z ruskim predsednikom Vladimirom Putinom, dejal, da EU pričakuje od Srbije, da se vzdrži intenziviranja odnosov in stikov z Rusijo. Dodal je, da EU pričakuje, da vsi člani Vlade Srbije spoštujejo obveznosti, ki jih je Srbija prostovoljno prevzela pri pristopu k EU, kar vključuje usklajevanje z zunanjepolitičnimi odločitvami in dejanji EU. (5. september)