Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Premier Golob: Razmere na področju energetike predvidljive, denarja za ukrepe dovolj
Ljubljana – Bojazni pred jesensko-zimsko sezono so zaradi energetske krize velike, a predsednik vlade Robert Golob miri. “Nikogar ne bo zeblo, ker bo energije dovolj, cene ostajajo regulirane in predvidljive, s prihodnjimi ukrepi bo predvidljivost zagotovljena tudi za gospodarstvo. Tudi denarja za ukrepe je dovolj,” je dejal v ponedeljkovem pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo.
Ukrepi za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki veljajo od 1. septembra, že učinkujejo, je ocenil premier. “Z regulacijo cen, izplačilom energetskih dodatkov in drugimi ukrepi smo poskrbeli, da energetika kot taka ni dodaten generator revščine med ljudmi,” je dejal. Tudi za malo gospodarstvo, obrtnike in samostojne podjetnike ocenjuje, da po uvedbi regulacije cen energentov, ki “nam jo zavida marsikdo v Evropi”, te niso več ovira za opravljanje dejavnosti.
Učinek vseh ukrepov skupaj je letos mogoče ovrednotiti na okoli 400 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa je po Golobovih besedah pričakovati, da bo njihov obseg desetkrat večji. Za gospodarstvo bo vlada ukrepe predvidoma sprejemala v naslednjih dveh tednih, povezani pa bodo tako z blaženjem visokih cen kot shemo za čakanje na delo.
Sprva je vlada predvidela, da bo za stabilizacijo razmer v 16 mesecih potrebnih okoli pet milijard evrov. “Zaenkrat kaže, da bomo porabili manj, kar je dobra novica. S tega vidika upam napovedati, da bomo vse zastavljene ukrepe tudi izpeljali, medtem ko bo pritisk na javne finance nižji od pričakovanega,” je optimističen Golob. Dodal je še, da so razmere zaradi skupnih energetskih politik, ki so jih oblikovali na ravni EU, predvidljive tudi z vidika finančnega bremena, ki ga bo morala prevzeti Slovenija oziroma vsaka država nase. (10. november)
Pogodba za alžirski plin podpisana predvidoma prihodnji teden
Kranj – Pogodba o triletni dobavi plina med veletrgovcem s plinom Geoplin in alžirskim energetskim velikanom v državni lasti Sonatrach bo podpisana prihodnji teden ob obisku ministra za infrastrukturo in ministrice za zunanje zadeve v Alžiriji, je v torek napovedal premier Robert Golob. Pogodba je sicer v celoti usklajena in parafirana, je dodal.
Predsednik vlade je v izjavi za medije ob robu obiska v kranjski družbi Iskraemeco povedal, da bosta ministra za infrastrukturo Bojan Kumer in za zunanje zadeve Tanja Fajon 15. novembra v Alžiru, kjer bosta podpisovala memorandum o nadaljnjem energetskem sodelovanju med državama. Ob tej priložnosti bo potem po njegovih besedah podpisana tudi pogodba med Geoplinom in alžirskim pogodbenim partnerjem, ki po dostopnih informacijah za prihodnja tri leta predvideva nakup okoli 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar je približno tretjina trenutne slovenske letne porabe. (8. november)
Krška nuklearka spet priključena na elektroenergetski sistem
Krško – Edino slovensko nuklearko, Nuklearno elektrarno Krško (Nek), so v ponedeljek zvečer po nekaj več kot enomesečnem remontu znova pognali in priključili na elektroenergetski sistem. Po preverjanjih na nizki moči bodo njeno moč postopno zviševali. Krško nuklearko prihodnji remont po novem 18-mesečnem gorivnem ciklu čaka spomladi 2024.
Med rednim remontom so 56 gorivnih elementov od 121 zamenjali s svežimi, nova sredica pa bo kot vir energije zadostovala za prihodnje poldrugo leto oz. do naslednjega rednega remonta. Izvedli so obsežen standardni program vzdrževanja in preverjanja strojne, električne in merilno-regulacijske opreme ter več sto nadzornih testiranj. Opravili so tudi 14 tehnoloških posodobitev, nova visokotlačna turbina bo predvidoma prispevala 10 megavatov moči oz. 90 gigavatnih ur večjo proizvodnjo električne energije letno.
V času remonta Nek, ki prispeva približno tretjino električne energije v omrežje, je Slovenija električno energijo pridobivala iz hidroelektrarn in uvoza. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki prav tako običajno prispeva tretjino energije, je predvidoma do srede novembra začasno zaustavljen zaradi varčevanja s premogom. (8. november)
Slovenija po deležu izumiteljic nad evropskim povprečjem
Ljubljana – Podatki najnovejše raziskave Evropskega patentnega urada opozarjajo na vrzel med spoloma na področju inovacij, saj ženske predstavljajo le 13,2 odstotka evropskih izumiteljev, navedenih v patentnih prijavah. Slovenija se s 17,4 odstotka izumiteljic uvršča nekoliko nad evropsko povprečje, je v torek objavil Urad RS za intelektualno lastnino.
Po raziskavi se je delež izumiteljic, navedenih v vseh patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, v zadnjih desetletjih sicer povečal – med letoma 1978 in 2019 z dveh odstotkov na 13,2 odstotka – a je razlika med spoloma še vedno velika. Delež je tudi precej nižji od siceršnjega deleža žensk med raziskovalci in diplomanti naravoslovja in tehnike.
V Evropi imajo najvišji delež izumiteljic Latvija (30,6 odstotka), Portugalska (26,8 odstotka), Hrvaška (25,8 odstotka), Španija (23,2 odstotka) in Litva (21,4 odstotka), najnižjega pa Nemčija in Luksemburg (po 10 odstotkov) ter Lihtenštajn (9,6 odstotka) in Avstrija (8 odstotkov). (8. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.