Poljska podpira poziv Maria Draghija k povečanju evropskega proračuna, je v pogovoru za PAP povedal poljski namestnik ministra za razvoj in tehnologijo Ignacy Niemczycki. Draghi v tem kontekstu govori o skupni izdaji dolga, vendar ni pomembno, kako to storimo – je izpostavil.
Po njegovem mnenju bi bilo poročilo popolnejše, če bi upoštevalo perspektivo naše regije.
Niemczycki bo v četrtek v Bruslju sodeloval na zasedanju evropskih ministrov za konkurenčnost, ki bodo razpravljali o poročilu, ki ga je pripravil Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke, o prihodnosti evropskega gospodarstva.
Po Draghiijevem mnenju se EU sooča z “eksistencialnim izzivom” povečanja svoje produktivnosti in brez tega nadaljnje financiranje evropskega socialnega modela ne bo mogoče. Poljska je bila med 20 državami, ki so pred četrtkovim zasedanjem pozvale k obravnavi vprašanj, ki jih je Draghi izpustil, vključno z bistvom notranjega trga EU.
“Poročilo prinaša zelo natančno diagnozo o stanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Prav tako je priložnost, da o tem v Evropi končno resno začnemo razpravljati,” je za PAP povedal Niemczycki. Po njegovem mnenju je pravi trenutek za to, saj se vedno več ljudi zaveda, da prihodnost evropskega gospodarstva morda ni rožnata. Po mnenju namestnika ministra je Draghiju “uspelo vzbuditi pozitiven ferment”.
Namestnik ministra za razvoj meni, da je Draghi pravilno ugotovil, da je izziv draga energija. “Visoke cene energije niso samo značilnost Poljske, ampak celotne Evrope. V Evropi so najvišje v primerjavi z Azijo ali ZDA. To neposredno vpliva na konkurenčnost, še posebej na energetsko intenzivne industrije,” je povedal namestnik ministra za razvoj.
Po mnenju Niemczyckija je pomembno, zlasti z vidika Poljske, tudi Draghijevo opozorilo pred deindustrializacijo, ki bo posledica dosedanje dekarbonizacije. Zato se v poročilu pojavlja vprašanje nadaljnjih brezplačnih dovoljenj v ETS (sistem EU za trgovanje z izpusti – PAP).
Namestnik ministra je dejal, da Poljska podpira Draghijev poziv k večjim evropskim proračunom. “Govori o skupni izdaji dolga, vendar ni pomembno, kako to storimo. Enostavno potrebujemo več denarja v evropski blagajni,” je izpostavil.
Niemczycki je poudaril, da Poljska že vrsto let zastopa to stališče ne glede na vlade drugih držav. Vendar se ni jasno opredelil do ideje skupnega dolga, saj – kot je izpostavil – “še ni čas za to”. Podprl pa je poziv k mobilizaciji zasebnih skladov, kot se to dogaja v ZDA.
V svojem poročilu je Draghi pozval tudi k spremembam v sami strukturi evropskega proračuna. Po mnenju nekdanjega predsednika ECB naj bi denar iz kohezijske politike, katerega največji prejemnik je Poljska, služil transformacijskim ciljem na področju energetike in novih tehnologij. “To je to, kar je manjkalo in kjer delo ni bilo opravljeno. V tem smislu razumem vse tiste, ki pravijo, da se Draghi premalo posvetoval z našim delom Evrope,” je povedal Niemczycki.
Poudaril je, da v poročilu ni bilo opaziti, da je kohezijska politika zadnjih 20 let orodje gospodarske rasti v naši regiji. “Primer Poljske, kjer smo se od leta 1989 do danes uvrstili med gospodarstva, ki so najbolj rasla na svetu, kaže, da lahko kohezijska politika resnično podpira gospodarski razvoj in to na bistven način. Poročilo bi bilo popolnejše, če bi upoštevalo to perspektivo,” je poudaril namestnik ministra.
Prepričan je, da bodo obravnavane spremembe uspešne le, če bodo koristile vsem regijam v Evropi. “Če bodo koristi imele le nekatere regije, se bodo začele razhajati naša družba in gospodarstvo. Pojavile se bodo grožnje za demokracijo,” je povedal.
Po mnenju namestnika ministra bi bilo treba več poudarka dati tudi na odstranjevanje ovir za mala in srednja podjetja ter poglabljanje notranjega trga, zlasti trga storitev. “60 % ovir na trgu storitev danes so enake kot pred 20 leti. Poleg tega neodvisne analize kažejo, da bi poglabljanje trga storitev prispevalo med 250 in 450 milijardami evrov k letnemu BDP EU. Vendar je to politični problem, saj nekatere države članice ščitijo svoje trge,” je povedal namestnik ministra. V tem kontekstu je poročilo Draghija označil za neizkoriščeno priložnost. (26.09.2024)