Portugalska beleži najvišji odstotek energetske revščine v EU – poročilo

Portugalska je bila leta 2023 država članica Evropske unije (EU) z najvišjim odstotkom energetske revščine, 20,8 % in na isti ravni kot Španija, je danes sporočila Evropska komisija in pozvala k večji zaščiti ranljivih potrošnikov.

Podatki so vključeni v poročilo o stanju energetske unije, ki ga je danes objavila evropska komisija v Bruslju, v katerem je zapisano, da so bili najvišji odstotki ljudi, ki niso mogli ustrezno ogrevati svojih domov, lani zabeleženi na Portugalskem in v Španiji, obe državi z 20,8 %, sledita Bolgarija (20,7 %) in Litva (20,0 %).

Po drugi strani pa so Luksemburg (2,1 %), Finska (2,6 %), Slovenija (3,6 %) in Avstrija (3,9 %) zabeležili najnižje odstotke energetske revščine, ugotavlja institucija, pri čemer navaja, da v vseh 27 državah članicah povprečno 10,6 % prebivalstva EU ne more ustrezno ogrevati svojih domov.

V primerjavi z letom 2022 se je ta odstotek povečal za 1,3 odstotne točke, v kontekstu energetske krize in inflacije.

Evropska komisija, ki poudarja, da se stanje energetske revščine razlikuje “med državami EU, ki spodbujajo ukrepe za zaščito družin”, poudarja, da lahko države članice “ukrepajo, da zagotovijo dostop do osnovnih storitev in zaščitijo ranljive potrošnike pred previsokimi stroški ter s tem neposredno borijo proti energetski revščini”.

Poleg tega je evropska komisija napovedala, da bo “nova zakonodaja o energetskem trgu bolje ščitila ranljiva gospodinjstva in tiste, ki jih prizadene energetska revščina, pred odklopom”.

“V primeru kriznih cen zemeljskega plina lahko izredni ukrepi na ravni EU pomagajo zaščititi potrošnike z omejitvami najvišjih maloprodajnih cen,” je še navedeno.

Ena od pobud, izvedenih v okviru nove zakonodaje za energetski trg, je bila ustanovitev socialnega sklada za podnebje, ki bo začel delovati letos in bo moral mobilizirati najmanj 86,7 milijarde evrov prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami EU za obdobje 2026–2032, vključno s 25 % sofinanciranja držav za podporo pravičnemu prehodu na podnebno nevtralnost.

Načrtovano je, da bo sklad financiral ukrepe in naložbe, ki jih bodo države članice sprejele v svojih socialnih načrtih za podnebje do junija 2025, da bi tako pomagali kompenzirati pričakovano povečanje računov za energijo zaradi uvedbe cene ogljika za ogrevanje in prevoz.

Po poročilu o stanju energetske unije je v prvi polovici leta 2024 polovica proizvodnje električne energije v skupnem prostoru izhajala iz obnovljivih virov.

Kar zadeva zemeljski plin, ko si EU prizadeva postati neodvisna od dobave iz Rusije zaradi ruske invazije v Ukrajini, se je delež ruskega plina v uvozih EU zmanjšal s 45 % leta 2021 na 18 % junija 2024.

Skupni prostor je prav tako določil cilje za zmanjšanje povpraševanja po plinu, kar je omogočilo zmanjšanje porabe za 138 milijard kubičnih metrov med avgustom 2022 in majem 2024.

EU je 19. avgusta dosegla svoj cilj 90-odstotnega zimske shranjevanje plina, veliko pred načrtovanim rokom 1. novembra.