Portugalska zagovarja »enoten in zelo močan odziv« na grožnje ZDA glede Grenlandije

Portugalska vlada je zagovarjala »enoten in precej močan odgovor« Evropske unije (EU) na grožnje ameriškega predsednika, Donald Trump, da bo uvedel carine za nekatere države članice zaradi nasprotovanja nadzoru ZDA nad Grenlandijo.

»Ne bom prehiteval odločitev, ki jih bo sprejel Evropski svet na ravni predsednikov vlad in voditeljev držav, vendar mora biti odgovor enoten in precej močan, ker obstajajo meje, ki se jih ne prestopa, in suverenost držav je ena izmed njih,« je dejal minister za finance, Joaquim Miranda Sarmento, v Bruslju.

»O tem bomo razpravljali danes in jutri [na današnjem zasedanju evroskupine in torkovem zasedanju Ecofina] in v četrtek bo Evropski svet,« je dodal v pogovoru s portugalskimi novinarji ob prihodu na srečanje finančnih ministrov držav evroobmočja, nekaj dni po tem, ko je Trump zagrozil z uvedbo 10- in 25-odstotnih carin za osem evropskih držav, od katerih jih je šest iz EU, v kontekstu napetosti glede avtonomnega ozemlja Danske, Grenlandije.

Joaquim Miranda Sarmento je navedel, da je EU pripravljena »delovati skupaj, oceniti različne možnosti, pri čemer je to rdeča črta, ki je Unija ne more prezreti«.

Vladajoči se je izognil navajanju možnih pristopov in zgolj poudaril, da je »na mizi več instrumentov«, med katerimi je eden instrument proti prisili, s povračilnimi ukrepi v višini 93 milijard evrov.

»Ne bomo prehitevali rešitev, vendar ni mogoče sprejeti, da bi, še posebej država, ki je zaveznik Evrope v Natu, država, ki ima z Evropo največje trgovinske odnose na svetovni ravni, lahko postavila pod vprašaj suverenost dela države članice,« je naštel.

Finančni minister je zagotovil: »Portugalska bo vedno na strani kompromisa, večinske rešitve in obrambe Evrope.«

Na vprašanje o možnem vplivu ameriških ukrepov je Joaquim Miranda Sarmento poudaril, da ima Portugalska »udobnejši in bolj robusten položaj za prilagoditev morebitnim negativnim zunanjim šokom«.

Za prihodnji četrtek je predviden izredni evropski vrh, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta, António Costa, potem ko je Donald Trump izjavil, da namerava uvesti carine (10-odstotne februarja in 25-odstotne junija) na blago iz osmih evropskih držav zaradi nasprotovanja nadzoru ZDA nad Grenlandijo, med katerimi je šest držav članic EU (Danska, Švedska, Francija, Nemčija, Nizozemska in Finska) ter še dve drugi (Norveška in Združeno kraljestvo).

Srečanje na visoki ravni voditeljev EU poteka v kontekstu napetosti glede avtonomnega danskega ozemlja, ki je tarča zahtev ameriškega predsednika.

Pred približno enim letom, ko je nastopil drugi mandat na čelu Bele hiše, je Donald Trump uvedel carine proti več ozemljem, med katerimi je bila tudi EU, vendar so bile grožnje odpravljene s trgovinskim sporazumom, ki sta ga lani poleti podpisala Bruselj in Washington in predvideva najvišjo stopnjo 15 % carinskih dajatev.

Gotovo je, da je EU ob lanskih trgovinskih napetostih pripravila paket povračilnih carin v višini 93 milijard evrov proti Združenim državam, ki je zamrznjen do februarja, pri čemer lahko skupnostni blok uporabi ta seznam, če se nove Trumpove grožnje uresničijo.

Donald Trump že mesece vztraja, da morajo Združene države nadzorovati Grenlandijo, avtonomno ozemlje Danske in članico Nata, pri čemer meni, da bi bilo karkoli manj kot to, da je arktični otok v ameriških rokah, nesprejemljivo.

Grenlandija, obsežen arktični otok s 57.000 prebivalci, ima pomembne mineralne vire, večina katerih je še neizkoriščenih, poleg strateške lege.