Bruxelles (ANSA) – Evropska unija daje na mizo dve poti za financiranje Kijeva. Prva vključuje uporabo ruskih sredstev. Denar, zamrznjen v Evropi, bi bil uporabljen za izdajo evroobveznic, s katerimi bi financirali Ukrajino. Mehanizem, ki je zdaj znan kot ‘posojilo Riparazione’, bi bilo treba vrniti po koncu konflikta, če bi iz Russia prišle ‘vojne reparacije’.
Druga pot se zdi na videz lažja in je preprosto ta, da se Ukrajini da posojila, ki se črpajo iz večletnega proračuna EU. Paradoks je, da je bolj zapleten mehanizem pravzaprav jajce Columbus: res ga je treba ‘zavarovati’ z neomajnim jamstvom, vendar ne predvideva novega dolga in ga je mogoče odobriti s kvalificirano večino, s čimer se obidejo predvideni vetoi Belgio in Ungheria.
Nasprotno pa posojila, financirana z manevrskim prostorom večletnega finančnega okvira, po vzoru posojila Sure med Covid, zahtevajo soglasje. Obstaja tudi tretja možnost, in sicer, da se Bce zaprosi, naj nastopi kot ‘posojilodajalec v skrajni sili’, vendar je bila izključena že od začetka, ker bi kršila Pogodbo, ki centralni banki prepoveduje neposredno financiranje držav ali proračunskih operacij Unije.
Če preidemo k številkam: Bruxelles danes pravi, da želi pokriti dve tretjini ukrajinskih potreb, ki jih je Mednarodni denarni sklad ocenil na 135 milijard za obdobje 2026–2027, pri čemer je pripravljen Ukrajini dati 90 milijard za osnovne storitve in vojaške zmogljivosti. Mehanizem posojila Riparazione ima vendarle potencialno vrednost do 210 milijard.
Če odštejemo posojila Era v višini 45 milijard, ki so bila že ‘razporejena’ pod italijanskim predsedstvom G7, se znesek zniža na 165 milijard. To je ena od novosti predloga, saj ni predvidena uporaba le denarnih stanj ruskih sredstev, ki jih hrani belgijski centralni depot Euroclear, temveč tudi drugih 25 milijard v bilancah evropskih komercialnih bank z ruskimi sredstvi, zamrznjenimi zaradi sankcij EU (3. december).
go to the original language article
