Povezljivost postaja ključna prednost za Evropo, je dejal vodja Predstavništva EK v Bolgariji

ALBENA – Povezanost regij postaja ključna prednost za Evropo, predlog EK pa je podvojitev proračuna Mehanizma za povezovanje na področju prometa, je dejala vodja Predstavništva EK v Bolgariji Jordanka Čobanova med plenarno sejo Letnega srečanja lokalnih oblasti v turističnem kompleksu “Albena”, posvečenem finančnemu horizontu 2026. Organizator dogodka je Nacionalno združenje občin v Republiki Bolgariji.

Čobanova je poudarila, da bodo projekti, ki vodijo do povezovanja na evropski ravni, ne glede na to, ali na področju prometa ali energetskih omrežij – vse, kar dela Evropo kot celoto bolj konkurenčno, zelo visoko prioritetni.

Predlog EK za naslednji proračun je zelo drugačen od vsega, na kar smo navajeni, je dejala Čobanova. Po njenih besedah se Evropa trenutno bori za svojo avtonomnost in pred njo so vprašanja, povezana z varnostjo, migracijami, energetiko, konkurenčnostjo. Obstaja tudi nov izziv – umetna inteligenca, katere vloga je resnično transformativna in bo prinesla nove zmagovalce in nove poražence, je dejala Čobanova. Po njenem mnenju bodo zmagovalci tisti, ki vlagajo v visoke tehnologije.

Nov predlog EK za proračun zahteva, da gledamo na EU kot celoto, ne pa na države kot posamezne enote, je še dodala Čobanova. Pojasnila je, da trenutno poteka njegovo obravnavanje in verjetno bo doživelo spremembe. Bolgarija pa se mora pripraviti na nov model, je poudarila Čobanova in pozvala župane, naj se osredotočijo na bolj trden kapacitet za programiranje, dobro organizacijo in dialog z državnimi in evropskimi oblastmi.

Predlog EK je, da Bolgarija prejme okoli 22,3 milijarde evrov, kar je več kot v trenutnem obdobju, je še dejala Čobanova. Poudarila je, da je potrebno pravočasno izkoristiti sredstva. Čobanova je spomnila, da je pred nekaj dnevi bil objavljen letni poročilo o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost. To, kar opazimo v Evropi, je, da zahvaljujoč načrtom za okrevanje in odpornost obstaja okoli 0,7 odstotka rasti v bruto domačem proizvodu kumulativno v Evropi, je dejal strokovnjak in pojasnil, da logika novega proračuna ponuja enako logiko kot ta načrtov za okrevanje in odpornost – rezultati, reforme, preden pride do plačila.

Predlog je, da ima vsaka država članica svoj nacionalni in regionalni Načrt partnerstva, je dodala Čobanova. Pojasnila je, da bodo ti načrti prilagojeni potrebam vsake države, ne bodo univerzalni. Do sedaj smo imeli okoli 540 programov, mnogi od njih z različnimi pravili, predlog je, da obstaja preprosto 27 načrtov za partnerstvo, je dejala Čobanova. Po njenih besedah bodo v njih vključeni kmetijstvo, varnost, politike povezovanja, kot tudi skupna kmetijska politika – plačila kmetom, sheme za varstvo okolja, podpora naložbam v kmetijstvo.

Druga možnost, ki jo bo novi proračun omogočil, so sredstva za krizne situacije, različne naravne nesreče in nesreče, je dodala Čobanova. Po njenih besedah EK predlaga, da se nameni okoli 400 milijard evrov proračuna, ki bi omogočili hitrejše odzivanje v izrednih situacijah. Čobanova je dejala, da ostajajo prednostne čiste tehnologije, bioekonomija, dekarbonizacija, proračun programa “Erasmus plus” pa bo povečal za 50 odstotkov. (13. oktober)