Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Pirc Musar v telefonskem pogovoru z Zelenskim o pomoči Ukrajini
Ljubljana – Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v luči nedavnega nastopa mandata Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta ZN v četrtek po telefonu govorila z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Govorila sta predvsem o humanitarni in vojaški pomoči ter povojni obnovi Ukrajine, so sporočili iz urada predsednice.
Pirc Musar je Zelenskemu prenesla stališče, da si Slovenija še naprej prizadeva za trajen in pravičen mir v Ukrajini ter podpira prizadevanja za organizacijo mirovnega vrha ob prihajajoči drugi obletnici začetka vojne. Vrh mora po njenem vključiti vse relevantne akterje, zagotovljena pa mora biti tudi široka mednarodna podpora.
Kar zadeva humanitarno pomoč, razvojno sodelovanje in obnovo Ukrajine po vojni, je predsednica Pirc Musar poudarila zavezanost Slovenije k nadaljnjemu zagotavljanju pomoči. “Slovenija bo še naprej nudila humanitarno pomoč s poudarkom na deminiranju, obnovi in rehabilitaciji vojnih žrtev,” je dejala. Slovenija bo sodelovala tudi v razvoju partnerskih odnosov z Ukrajino ter podpirala njeno evropsko integracijo.
Hkrati se je predsednica zavzela za nadaljnje sodelovanje s fundacijo Olene Zelenske. Slovenska vlada je namreč fundaciji soproge ukrajinskega predsednika lani že namenila 200.000 evrov za obnovo bolnišnice v mestu Izjum.
Ukrajinskemu kolegu se je zahvalila tudi za pomoč njegove države, ki je kljub vojni Sloveniji priskočila na pomoč po avgustovskih poplavah in pomagala pri sanaciji. (25. januar)
Kljub izboljšanju zrak v Sloveniji še vedno precej onesnažen
Ljubljana – Čeprav se je kakovost zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih izboljšala, je bila v letu 2022 znova prekoračena dnevna mejna vrednost za delce PM10. Slovenija je še daleč od kakovosti zraka, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, k čemur po navedbah ministrstva za okolje veliko prispevajo kurilne naprave na trda goriva.
Kurjenje v malih kurilnih napravah je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) prispevalo 73 odstotkov letnih emisij drobnih delcev PM2,5 ter 80 odstotkov letnih emisij drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov, je minuli teden objavilo z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V Sloveniji so pogoji za redčenje onesnaževal v zraku pogosto slabi zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp, še posebej v zimskem času.
Ministrstvo je poudarilo, da bo letos sprejeta prenovljena direktiva EU o kakovosti zunanjega zraka, ki bo uveljavila bolj ambiciozne standarde kakovosti zunanjega zraka. Da jih bo Slovenija, ki aktivno krši sedanjo direktivo, dosegla, bo po njihovi oceni morala vložiti veliko napora. Svetovna zdravstvena organizacija medtem priporoča še strožje mejne vrednosti onesnaževal. (27. januar)
Eurostat: Kmetijska zemljišča v Sloveniji med dražjimi v EU
Luxembourg – Cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji so med višjimi v EU. Po podatkih za 2022 je bila cena hektarja kmetijskega zemljišča v Sloveniji leta 2022 v povprečju pri 23.282 evrih, medtem ko je bilo povprečje EU pri 10.578 evrih. Evropski statistični urad Eurostat je imel sicer podatke za 21 od 27 članic povezave.
Kmetijska zemljišča so bila predlani v povprečju najdražja na Malti. V tej mali sredozemski otoški državi je povprečna cena hektarja obdelovalnih površin dosegla 233.230 evrov. Sledila je Nizozemska s povprečno ceno 85.431 na hektar ter Luksemburg s 42.720 evrov na hektar.
Na petem mestu je že Slovenija. Povprečna cena kmetijskega zemljišča za celotno državo je bila predlani pri 23.282 evrih, pri čemer je bila v Vzhodni Sloveniji pri 20.075 evrih, v Zahodni Sloveniji pa pri 39.494 evrih.
Na dnu lestvice je bila med 21 članicami EU, ki so Eurostatu sporočile podatke, slovenska južna soseda Hrvaška. Povprečna cena hektarja kmetijskih zemljišč v državi je bila pri vsega 3700 evrih. Tolikšna je bila cena na obsežnih kmetijskih ravnicah panonske Hrvaške, medtem ko je bila v jadranskem delu nekoliko višja, pri 5202 evrih.
Če so kmetijska zemljišča v Sloveniji med dražjimi v EU, pa je najemnina za obdelovalna zemljišča in trajno travinje med nižjimi. V letu 2022 je bila povprečna najemnina za državo pri 140 evrih, medtem ko je bilo povprečje članic EU, ki so sporočile podatke, pri 199 evrih. (28. januar)
Pokritost s kolektivnimi pogodbami v Sloveniji že leta upada
Ljubljana – Sindikati že leta opozarjajo na upadanje pokritosti s kolektivnimi pogodbami, posledično pa na nazadovanje delavskih pravic. Enotnih podatkov o pokritosti v Sloveniji ni, ocene različnih organizacij pa kažejo, da je med 71- in 79-odstotna. Države EU z manj kot 80-odstotno pokritostjo v prihodnje čaka priprava akcijskih načrtov za povečanje deležev.
Slovenija je bila do preloma tisočletja pri kolektivnem dogovarjanju zelo uspešna, tako da so bili s kolektivnimi pogodbami zajeti skoraj vsi zaposleni. Upad se je začel, potem ko je bilo leta 2006 ukinjeno obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije in je bil sprejet zakon o kolektivnih pogodbah, po katerem lahko kolektivne pogodbe podpisujejo le delodajalci oziroma združenja delodajalcev s prostovoljnim članstvom.
Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tako delež pokritosti s kolektivnimi pogodbami v Sloveniji od leta 2005, ko je bil 100-odstoten, do leta 2009 upadel na 92 odstotkov, do leta 2013 pa že na 65,4 odstotka. Nato se je začel znova zviševati, a ne bistveno.
Države v EU z najvišjo pokritostjo so po statistikah OECD Italija (leta 2019 100 odstotkov), Avstrija (leta 2019 98 odstotkov), Francija (leta 2018 98 odstotkov) in Belgija (leta 2019 96 odstotkov). Najslabšo pokritost imajo na drugi strani Poljska (leta 2019 13,4 odstotka), Grčija (leta 2017 14,2-odstotna), Nizozemska (leta 2020 18,6 odstotka) in Estonija (leta 2021 19,1 odstotka).
Glede na to, da imajo države z razvejanimi kolektivnimi pogajanji na splošno manjši delež delavcev z nizkimi dohodki in višje minimalne plače kot države z nizko pokritostjo, se je EU za krepitev kolektivnih pogajanj zavzela tudi z direktivo o minimalni plači, sprejeto oktobra 2022.
Članice bodo morale skladno z novimi evropskimi pravili Evropski komisiji vsako drugo leto sporočati podatke o stopnji in razvoju pokritosti s kolektivnimi pogodbami, prvo poročilo bodo dolžne predložiti do 1. oktobra 2025, zajemati pa bo moralo podatke vsaj od 15. novembra 2024 dalje, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo.
Države, kjer bo v kolektivna pogajanja zajetih manj kot 80 odstotkov delovne sile, bodo morale v sodelovanju s socialnimi partnerji oblikovati akcijski načrt za povečanje tega deleža. V njem bo treba določiti jasen časovni okvir in konkretne ukrepe za postopno povečanje stopnje pokritosti s kolektivnimi pogajanji. Kot kaže, ta naloga čaka tudi Slovenijo. (27. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.