go to the original language article
Akcijski načrt EU za prihodnost avtomobilske industrije je danes v Bruslju predstavil komisar za trajnostni promet in turizem Ap. Tzitzikostas.
“Gre za načrt, ki bo evropsko avtomobilsko industrijo, dobavitelje in povezane storitvene sektorje ohranjal inovativne, konkurenčne ter trdno zasidrane v Evropi,” je dejal Ap. Tzitzikostas in poudaril, da sektor prispeva 7 % k BDP EU in zaposluje približno 13,8 milijona ljudi.
Po besedah komisarja za promet je evropska avtomobilska industrija ogrožena zaradi različnih tveganj, povezanih z dobavno verigo, stroški energije, pomanjkanjem osebja, protekcionizmom in pretirano odvisnostjo od uvoženih zalog, ki povzročajo velik pritisk na sektor. Poleg tega evropska podjetja zaostajajo pri ključnih strateških tehnologijah, kot so baterije, programska oprema in avtonomna vožnja.
Danes predstavljeni akcijski načrt je šele začetek in vključuje značilne pobude na petih področjih: inovacije in digitalizacija, čista mobilnost, konkurenčnost in odpornost dobavne verige, veščine in enaki pogoji konkurenčnosti.
Za pretvorbo tega ambicioznega načrta v dejanja je komisar za promet poudaril, da je na voljo do 50 milijard evrov v okviru programa InvestEU za čisto tehnologijo in čisto mobilnost, 1,8 milijarde evrov iz sklada za inovacije za izdelavo baterij, 1 milijarda evrov iz programa Horizon Europe za povezana in avtonomna vozila ter baterije in 570 milijonov evrov v okviru Instrumenta za infrastrukturo alternativnih goriv za polnilne postaje, s poudarkom na tovornjakih. Poleg tega je na voljo 90 milijonov evrov iz programa Erasmus+ za usposabljanje delovne sile ter dodatno financiranje za mala in srednje velika podjetja (MSP).
V zvezi z digitalizacijo je komisar za promet pojasnil, da ni le prioriteta, temveč srce vsega, kar počnemo za prihodnost evropske avtomobilske industrije. “Potrebujemo več R&R in inovacij. Rezultate moramo prenesti na trg. In moramo ponovno pridobiti vodilni položaj pri vozilih, ki delujejo z umetno inteligenco (AI),” je poudaril Ap. Tzitzikostas, medtem ko je priznal, da Kitajska in ZDA vodita v tem konkurenčnem boju.
Kar zadeva čisto mobilnost, je komisar za promet poudaril, da “moramo biti pragmatici” in da bodo podjetja namesto letnih izjem imela tri leta, 2025, 2026 in 2027, za izpolnitev ciljev. Če podjetje ne doseže ciljev leta 2025, ima še dve leti časa za njihovo dosego z dodatnimi prizadevanji. Podobno, če podjetje preseže cilje leta 2025, bo pod manjšim pritiskom v letih 2026 in 2027. V zvezi s tem je Ap. Tzitzikostas napovedal, da bo pregled zakonodaje o standardih emisij CO2 izveden v tretjem ali četrtem četrtletju leta 2025, namesto leta 2026.
Električna vozila že predstavljajo 15 % prodaje v EU, da bi se ta odstotek povečal, pa Komisija namerava uvesti zakonodajo, naklonjeno podjetniškim voznim parkom, ki trenutno predstavljajo približno 60 % novih registracij v EU. Države članice bi lahko razmislile o ponujanju davčnih ugodnosti za vozila z ničelnimi emisijami, določitvi pravil za taksije in storitve deljenja vozil glede na njihove emisije. Ali pa bi lahko spodbudile podjetja za najemanje, zlasti tista, ki jih uporabljajo turisti za kratka potovanja, da uporabljajo vozila z ničelnimi emisijami. Hkrati bo Komisija spodbujala socialne programe najema za državljane z nižjimi dohodki ter hitrejšo namestitev polnilnih mest in njihovo povezavo z električnimi omrežji.
Baterije za električna vozila predstavljajo 30-40 % vrednosti tipičnega električnega avtomobila in so ključni vzvod za delovna mesta in gospodarsko konkurenčnost. “Da bi bila konkurenčna, Evropa potrebuje svojo lastno dobavo. To pomeni, da jih moramo proizvajati sami,” je poudaril komisar za promet. “Clean Industrial Deal” (čisti industrijski dogovor), ki ga je prejšnji teden predstavila Komisija, je napovedal tudi nov center za kritične surovine. Od leta 2026 bo avtomobilskega sektorju zagotavljal dostop do nizkocenovnih materialov.
Komisar za promet je sicer poudaril, da ne smemo pozabiti na socialno dimenzijo in tiste, ki jih skrbi za svoje delo. Kot je dejal, so spremembe v svetovnem povpraševanju in proizvodnji, gospodarske krize in geopolitična negotovost privedle do zaprtja avtomobilskih tovarn. Zato je navedel, da “moramo izobraževati in privabljati delavce s spretnostmi za digitalno prihodnost”.
Poleg tega je navedel, da bo “Evropski opazovalni sistem za pravičen prehod” spremljal trende zaposlovanja po celotni vrednostni verigi avtomobilske industrije, napovedoval grožnje in pripravljal ciljno usmerjeno podporo vnaprej. Obenem Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za odpuščene delavce že podpira delavce, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja.
Na koncu je Ap. Tzitzikostas dejal, da bo Komisija še naprej prizadevala za sklenitev sporazumov o prosti trgovini in mednarodnih partnerstev za enake konkurenčne pogoje ter za dostop do trga in do kritičnih materialov. Vsa ta dejanja, opisana v akcijskem načrtu za prihodnost evropske avtomobilske industrije, bodo zagotovila, da naslednja generacija vozil ne bo le proizvedena v Evropi, ampak bo tudi inovativna in bo delovala na evropski tehnologiji. “To je šele začetek. Nadaljevali bomo sodelovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi za bolj odporno, konkurenčnejšo in bolj trajnostno evropsko avtomobilsko industrijo,” je dejal komisar za promet. (5/3/2025)