Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Golob sredi novembra pri Meloni o nadzoru na notranjih mejah
Bruselj – Premier Robert Golob se bo sredi novembra mudil na obisku pri italijanski kolegici Giorgii Meloni, s katero bosta govorila tudi o italijanskem nadzoru na meji s Slovenijo. Kot je Golob povedal danes v Bruslju, pričakuje, da bo Italija nadzor odpravila pred božičem, tako da bo lahko to storila tudi Slovenija na svojih mejah s Hrvaško in Madžarsko.
Premier je ob prihodu na zasedanje voditeljev EU pojasnil, da bo na uradnem obisku v Rimu 14. novembra, ko bosta s premierko Meloni govorila tudi o nadzoru na notranjih schengenskih mejah. Slovenija je začasni nadzor na mejah z Madžarsko in Hrvaško uvedla 21. oktobra. Sprva naj bi trajal do 30. oktobra z možnostjo podaljšanja. Za ta ukrep se je odločila, potem ko jo je Italija obvestila, da bo v tem času uvedla začasni nadzor na meji s Slovenijo.
“Pomembno je, da zaenkrat izgleda, da bo to trajalo dva meseca od uvedbe in da naj bi se to zaključilo pred božičnimi prazniki. Res si želimo, da bo tako tudi ostalo,” je povedal Golob. Dodal je, da so ukrepi Slovenije in Italije usklajeni. V odgovoru na vprašanje, ali je Slovenija s tem izgubila argumente za nasprotovanje nadzoru, ki ga Avstrija od leta 2015 izvaja na meji s Slovenijo, je poudaril, da “gre za dve popolnoma različni zgodbi”.
“Cela Evropa je v zadnjih tednih zaradi situacije na Bližnjem vzhodu in posledično terorističnih napadov v Evropi začela izvajati poostren nadzor na mejah, pa tudi v notranjosti držav, to nima zveze s samimi migracijskimi tokovi, ki pridejo, gredo in spet pridejo,” je dejal. Prepričan je, da bodo ukrepi kratkotrajni, če bo na Bližnjem vzhodu prišlo do umiritve razmer. (26. oktober)
Golob: Na Bližnjem vzhodu je pomembna zaščita civilistov, ne poimenovanje prekinitve spopadov
Bruselj – Po mnenju premierja Roberta Goloba ni pomembno poimenovanje prekinitve spopadov na Bližnjem vzhodu, ampak zaščita civilistov. Voditelji EU morajo danes sprejeti jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh in vzpostaviti humanitarne koridorje, je dejal. Pričakovati je, da se bo na vrhu razprava vrtela predvsem o tem, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Glede na zadnji osnutek sklepov naj bi voditelji pozvali z vzpostavitvi humanitarnih premorov, ki bi omogočili dostavo humanitarne pomoči v Gazo, ne pa k humanitarni prekinitvi ognja.
“Menim, da je ime manj pomembno. Pomembno je, da se zaščiti civiliste in na tem bomo vztrajali. Vztrajali bomo, da se čim prej, to je še danes, sprejme jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh, da je treba vzpostaviti humanitarne koridorje,” je ob prihodu na zasedanje povedal Golob. Poleg tega je treba zaščititi ključno infrastrukturo, kot so bolnišnice in humanitarna infrastruktura, je poudaril. Kot je še povedal, je treba vse strani pozvati, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo. “Mislim, da je to točka, od katere ne smemo odstopiti,” je dejal premier.
Glede kritik na račun predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki v prvih dneh po začetku spopadov ob zagovarjanju pravice Izraela do odgovora na teroristični napad Hamasa ni pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, je medtem dejal, da bo predsednica imela danes priložnost pojasniti svoja takratna in današnja stališča. (26. oktober)
Strateški svet na MZEZ o novi strategiji zunanje politike
Ljubljana – Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) se je v sredo sestal razširjeni strateški svet za zunanjo politiko pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je razpravljal o osnutku nove strategije slovenske zunanje politike. Fajon je napovedala, da bodo končno verzijo vladi in DZ predstavili še letos.
V skladu z osnutkom naj bi bila Slovenija med drugim naklonjena odločanju s kvalificirano večino na področju zunanje politike EU, dokument pa po navedbah časnika Delo daje poudarek podnebnim spremembam in zelenemu prehodu, feministična zunanja politika pa je postavljena nekoliko na stran.
Aktualna strategija je bila sprejeta leta 2021 v času ministrovanja Anžeta Logarja, njegova naslednica na MZEZ pa je napovedala novo strategijo, ki da bo Slovenijo vrnila v jedro EU. (25. oktober)
Poročilo: Enakost spolov v EU najvišja v desetih letih, Slovenija blizu povprečja
Vilnius – Enakost spolov v EU je najvišja v zadnjih desetih letih, izhaja iz letošnjega indeksa enakosti spolov, ki ga je v torek predstavil Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE). Slovenija se je z 69,4 točke od stotih možnih uvrstila na 12. mesto med 27 članicami Evropske unije, a rahlo pod povprečje EU, ki znaša 70,2 točke.
Enakost spolov v EU še nikoli ni bila višja v zadnjih desetih letih, odkar se določa indeks, so ob objavi poročila inštituta EIGE zapisali pri Evropski komisiji. Od stotih možnih točk povprečna ocena v EU znaša 70,2 v primerjavi z 68,6 lani. Razlike med državami članicami so velike, pri čemer so nekatere opazile znatne izboljšave, druge pa stagnirale ali celo nekoliko nazadovale.
“Kljub številnim krizam, ki so zavirale emancipacijo in opolnomočenje žensk, podatki kažejo, da smo nadaljevali z izvajanjem strategije za enakost spolov. Vendar pa ne smemo pozabiti na preostale izzive – nujno je treba podpreti zakonodajni predlog komisije za boj proti nasilju nad ženskami,” je ob tem poudarila evropska komisarka za enakost Helena Dalli.
Najvišjo stopnjo enakosti spolov v EU so zabeležile Švedska (82,2 točke), Nizozemska (77,9) in Danska (77,8), Slovenija pa je med državami članicami unije po enakosti spolov z 69,4 točkami na 12. mestu. Od lani se je enakost spolov v Sloveniji glede na podatke EIGE izboljšala za 1,9 točke. (25. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.